Joint and several liability requires explicit agreement in enforcement title; partial payment does not create it.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the creditors' appeal against the first-instance court's rejection of enforcement proceedings. Creditors argued that four debtors were jointly liable for a total debt, yet only two had paid their shares while others remained unpaid. The court ruled that joint and several liability must be explicitly stipulated in the enforcement title, which this settlement agreement was not, thereby rejecting the claim based on Article 395 of the Enforcement Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 395 of the Enforcement Act; Joint and several liability among debtors is established only if explicitly agreed upon in the enforcement title, not merely by partial performance or general settlement terms.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO] Več dolžnikov odgovarja za obveznost solidarno samo, če je tako določeno v izvršilnem naslovu.
[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo izvršilni predlog. Zoper tak sklep se pritožujejo upniki, ki v pritožbi navajajo, da je bila poravnava sklenjena z vsemi štirimi dolžniki in sicer za skupen solidaren dolg v znesku 10.000,00 DEM, podrejeno pa je bilo sklenjeno, da bo vsak plačal 2.500,00 DEM. Dolžnika B. B in D. M. sta plačala svoj del dolga prav tako obročno M. M., T. . pa samo 1.000,00 SIT. Ostali dolžniki odgovarjajo za celoten dolg na podlagi člena 395 OZ, saj T. . nima premoženja. Pritožba ni utemeljena. Izvršilni naslov sodna poravnava Okrožnega sodišča v Krškem P 18/95 določa, da se vsak izmed štirih dolžnikov zavezuje plačati upnikom po 2.500,00 DEM tolarske protivrednosti in da sta dolžnika B. B. in
D. M. svoj del obveznosti poravnavala ob podpisu poravnave. Navedena dolžnika bi solidarno odgovarjala za celotno obveznost iz sklenjene poravnave samo, če bi bilo tako izrecno dogovorjeno tako, da je brez pravne podlage sklicevanje upnikov, da gre za solidarno odgovornost dolžnikov, sklicujoč se pri tem na člen 395 ZOR. Na navedeno določilo bi se lahko upniki sklicevali, če bi šlo za solidarno odgovornost, za kar pa v konkretnem kot že omenjeno ne gre. Ker sta dolžnika B.
B. in D. M. že izpolnila svoj del obveznosti je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrnilo izvršilni predlog zoper njiju. Odločitev zoper ostala dva dolžnika pa je pravilna, ker iz predloga izhaja, da zoper njiju sploh ni predlagano izvršilno sredstvo. Kakšni so odnosi med dolžniki za odločanje ni pomembno, neutemeljeno pritožba očita sodišču prve stopnje pristranskost, saj ne pojasni in obrazloži v čem naj bi sodišče ravnalo pristransko. Trditev, da iz poravnave izhaja solidarna odgovornost dolžnikov pa je protispisna, saj iz poravnave kaj takega ne izhaja in je zaradi tega neutemeljena. Glede na navedeno je bilo pritožbo zarniti in potrditi izpodbijani sklep (člen 365 točka 2 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).