Appeal allowed; notarial deed enforceability requires proof of debt maturity per ZIZ Art. 20.3-4.

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijani 2.

točki izreka spremeni tako, da glasi:

"Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi, opr. št. In 2004/0002 z dne

5.5.2004 se v delu, s katerim je dovoljena predlagana izvršba

spremeni tako, da se predlog za izvršbo tudi v tem delu zavrne."

Upnik je dolžan dolžnici povrniti 1.010.863,00 SIT stroškov

izvršilnega postopka, v roku 8 dni.

[JEDRO]

Kadar zapadlost terjatve ne izhaja neposredno iz notarskega zapisa

sporazuma o zavarovanju terjatve z zastavno pravico, ampak je odvisna

od nastopa dejstev (neredno plačevanje, odstop od pogodbe), ki jih je

treba šele ugotoviti, se zadlost terjatve iz notarskega zapisa

dokazuje na način predpisan v tretjem in četrtem odstavku 20. člena

ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se izvršba nadaljuje z novim

upnikom F. L. d.o.o., Ljubljana in zavrnilo dolžničin ugovor ter

potrdilo sklep o izvršbi, opr. št. In 2004/00022 z dne 5.5.2004.

Proti navedenemu sklepu, glede na vsebino pritožbe le proti 2. točki

izreka, se pravočasno pritožuje dolžnica. Uveljavlja vse pritožbene

razloge (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP,

Ur. l. RS, št. 36/04-drugo uradno prečiščeno besedilo, v zvezi s 15.

členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, št.

40/04-uradno prečiščeno besedilo) in pritožbenemu sodišču predlaga,

da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog

upnika zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in

zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja,

da posojilna pogodba št. Z 846/2001 z dne 12.6.2001, na katero se

nanaša izterjevani znesek, ni predmet izvršilnih naslovov, na podlagi

katerih je bila dovoljena predlagana izvršba. Kljub temu da 12. člen

predmetne posojilne pogodbe določa zavarovanje po pogodbi o okvirnem

kreditu, ki je predmet notarskega zapisa notarke N. T. št. Sv 184/99,

bi morala biti posojilna pogodba, ker v notarskem zapisu ni zajeta,

sklenjena v obliki notarskega zapisa. Ker pozneje sklenjena posojilna

pogodba nima oblike notarskega zapisa, ni izvršilni naslov, zaradi

česar je podan ugovorni razlog iz 1. točke prvega odstavka 55. člena

ZIZ. Upnik je v dokaz svojim navedbam priložil zgolj dopis iz

katerega je razvidno, da odstopa od posojilne pogodbe št. Z 846/2001,

ne pa od pogodbe o odobritvi okvirnega kredita, opr. št. PS-03/99 z

dne 4.2.1999 in aneksa št. 1 k tej pogodbi z dne 2.7.2001, ki sta

neposredno izvršljivi. Domnevno zapadlost terjatve dokazuje zgolj z

izpisom iz računovodskih kartic po pogodbi št. Z 846/2001, ne pa z

računovodskimi karticami po okvirni pogodbi. Priložiti bi moral tudi

amortizacijski načrt odplačevanja posojila po pogodbi št. Z 846/2001.

Glede na naravo posojilne pogodbe in vezanost zapadlosti na sicer

predvidene, vendar negotove bodoče okoliščine, bi moral upnik

predlogu za izvršbo priložiti tudi potrdilo o izvršljivosti in

zapadlosti terjatve izdano od notarja, ki je sestavil notarski zapis

o zavarovanju terjatve. Ker tega ni storil, predloženi notarski zapis

kot izvršilni naslov ne izpolnjuje v 20. členu ZIZ določenih

predpostavk. Sodišče se tudi ni opredelilo do uveljavljanega ugovora,

da že vsako posamično izvršilno sredstvo zadostuje za poplačilo

celotne upnikove terjatve, s čimer je kršilo določbo 3. in 34. člena

ZIZ. Predmetna posojilna pogodba je v delu, ki določa obresti

oderuška. Upnica je z dolžnico še v drugih poslovnih razmerjih in

zlorablja temeljna načela dobrega poslovanja.

Pritožba je utemeljena.

V določbi 12. člena posojilne pogodbe št. Z 846/2001 z dne 12.6.2001

(priloga A22) sta se pravni prednik upnika in dolžnica dogovorila, da

je odobreno posojilo zavarovano tudi z vpisano zastavno pravico po

pogodbi o okvirnem kreditu PS 03/99 za vrednost 600.000,00 DEM, po

notarskem zapisu št. SV 184/99. V določbi 3. člena aneksa št. 1 k

posojilni pogodbi Z 846/2001 z dne 3.5.2002 (priloga A21), s katerim

je bilo odobreno zvišanje posojila po osnovni pogodbi, sta se pravni

prednik upnika in dolžnica dogovorila, da ostanejo pogoji zavarovanja

nespremenjeni, povečana je le vpisana zastavna pravica po aneksu k

okvirni pogodbi PS-03/99 št. 1, ki se vodi pod št. SV 1941/2001.

Izhajajoč iz vsebine citiranih pogodbenih določil ni dvoma, da

notarski zapis sporazuma o zavarovanju terjatev, opr. št. SV 184/99 z

dne 15.2.1999, sklenjen pri notarki N. T. (priloga A24) in notarski

zapis sporazuma o zavarovanju terjatev, opr.št. SV 1941/2001 z dne

5.7.2001 (priloga A1), sklenjen pri notarki N. K., vključujeta tudi

terjatev po posojilni pogodbi št. Z 846/2001 z dne 12.6.2001 in

aneksu k tej pogodbi z dne 3.5.2002, ki se na notarska zapisa izrecno

sklicujeta. Omenjena notarska zapisa sta bila namreč sklenjena zaradi

zavarovanja terjatev nastalih po okvirni posojilni pogodbi št.

PS-03/99 z dne 4.2.1999 in aneksa št. 1 k tej pogodbi z dne 2.7.2001.

Z notarskima zapisoma je bila ustanovljena maksimalna hipoteka, s

katero so bili zavarovani že odobreni krediti med strankama (ki so v

notarskem zapisu, opr. št. SV 1846/99 izrecno zapisani) kot tudi

bodoče kreditne terjatve do skupnega zneska 1.600.000,00 DEM.

Izterjevani znesek temelječ na posojilni pogodbi Z 486/2001 torej

sodi v okvir bodočih kreditnih terjatev, ki so se po sodni praksi

lahko zavarovale z maksimalno hipoteko že pred uveljavitvijo

Stvarnopravnega zakonika - SPZ (Ur. l. RS; št. 87/02), ki je ta

insitut normativno uredil v 146. člen SPZ (več o tem, T. Keresteš:

Maksimalna hipoteka, Podjetje in delo, št. 1/03, str. 21). Pritožbeni

očitek, da posojilna pogodba št. Z 486/2001 ni zajeta v predloženih

notarskih zapisih, torej ni utemeljen.

Utemeljen pa je pritožbeni očitek v zvezi z izvršljivostjo notarskih

zapisov. Notarski zapis je izvršilni naslov, če je izvršljiv (17.

člen ZIZ). Izvršljiv pa je, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo

neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega

zapisa, zapadla (drugi odstavek 20. člena ZIZ). Za lastnost

izvršljivosti torej ne zadošča, da je dolžnik pristal na njegovo

neposredno izvršljivost (prim. 4. člen člen Zakona o notariatu - ZN,

Ur. l. RS, št. 13/94 z nadaljnimi spremembami), pač pa mora biti

kumulativno izpolnjen še nadaljnji pogoj, to je, da je terjatev iz

notarskega zapisa zapadla. Zapadlost terjatve se dokazuje z

zapisnikom o poravnavi, z notarskim zapisom, z javno listino ali s po

zakonu overjeno listino (tretji odstavek 20. člena ZIZ). Če

zapadlosti ni mogoče dokazati na ta način, se dokazuje s pravnomočno

odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je

terjatev zapadla (četrti odstavek 20. člena ZIZ). V obravnavanem

primeru je upnik v predlogu za izvršbo navedel, da dolžnica

obveznosti po sklenjeni posojilni pogodbi št. Z 846/2001 ni

poravnavala, zaradi česar je terjatev v skladu z določbo 11. člena

posojilne pogodbe (ki določa možnost odstopa od pogodbe in takojšno

zapadlost celotne obveznosti) zapadla v celoti dne 1.3.2004. V dokaz

teh trditev je predložil kreditno kartico, obvestilo o odstopu od

pogodbe z dnem 1.3.2004 in vročilnico (A5, A6, A7 in A8). Zapadlost

terjatve v obravnavani zadevi ne izhaja iz posojilne pogodbe št. Z

4846/2001 in aneksa k tej pogodbi (prim. 1. in 8. člen pogodbe)

oziroma notarskih zapisov, ki jo vključujeta, ampak je odvisna od

nastopa dejstev (neredno plačevanje, odstop od pogodbe), ki jih je

treba ugotoviti na predpisani način.

Ker zapadlost terjatve ni dokazana na način, predpisan v tretjem in

četrtem odstavku 20. člena ZIZ, pač pa jo je ugotavljalo izvršilno

sodišče, predložena notarska zapisa nista izvršljiva (drugi odstavek

20. člena), torej nista listini na podlagi katerih bi bilo mogoče

dovoliti izvršbo (2. in 3. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep

spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in predlog za izvršbo

zavrnilo, tudi v delu, v katerem še ni bil zavrnjen (3. točka 365.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V skladu z določbo drugega odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno

sodišče odločilo o stroških vsega postopka. Ker je upnikov predlog za

izvršbo neutemeljen, je upnik dolžan dolžnici povrniti potrebne

izvršilne stroške (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Le-te je pritožbeno

sodišče odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah - ZST (ur. l. SR,

št. 1/90 z nadaljnjimi spremembami) in Odvetniško tarifo - OT (Ur. l.

RS, št. 67/03). Dolžniku je priznalo sledeče stroške: za sestavo

ugovora in pritožbe skupno 4000 točk (6. točka Tar.št. 27 OT), za

poštnino 863,00 SIT, za sodno takso za ugovor 190.000,00 SIT (četrti

odstavek Tar. št. 3 ZST) in za sodno takso za pritožbo 380.000,00 SIT

(drugi odstavek Tar. št. 3 ZST). Skupaj je dolžniku priznalo

1.010.863,00 SIT stroškov izvršilnega postopka.