Appeal allowed; first-instance court failed to specify deadline dates in penalty order, violating procedural rules.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal against a first-instance judgment imposing a fine for failing to remove a fence. The debtors argued the fine was unjustified because they had access to their land, while creditors claimed the fence remained obstructive. The court found the lower court violated procedural law by failing to state when the initial three-day removal deadline and the subsequent deadline expired in its reasoning.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku - ZPP 339. člen 2. odstavek 14. točka; Zakon o izvršbi in zavarovanju - ZIZ 15. člen: A final judgment must contain reasons regarding decisive facts; failure to specify statutory deadlines constitutes a fundamental procedural violation subject to ex officio review by the appellate court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških strank se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa, s katerim je dolžnikoma
izreklo denarno kazen zaradi neizpolnitve obveznosti iz začasne
odredbe, ni navedlo, kdaj je potekel tridnevni rok za odstranitev
zapornice, določen v 1. točki izreka začasne odredbe, in kdaj je
potekel naknadni rok iz 2. točke izreka sklepa o začasni odredbi.
Izpodbijani sklep tako nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi
česar ga ni mogoče preizkusiti. Na to procesno kršitev pazi
pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikoma izreklo
denarno kazen v višini 500.000,00 SIT za vsakega in jima za plačilo
te kazni določilo rok 30 dni.
Proti sklepu sta se pritožila dolžnika. V pritožbi navajata, da sta
proti sklepu o začasni odredbi ugovarjala, a sodišče o njunem ugovoru
še ni odločilo. Na naroku pa je I. S. povedal, da sta toženca potem,
ko jima je bil vročen sklep o začasni odredbi, po vsej verjetnosti
fiksno zapornico odstranila, da zapornica ni odstranjena, a je
odprta, tako da je možen prehod mimo in da je imel prost dostop do
svoje parcele okoli 15. avgusta. Iz navedenega sledi, da sta imela
upnika do vložitve predloga za izvršitev začasne odredbe že enajst
dni prost dostop do svoje parcele in je bil torej predlog že ob
vložitvi neutemeljen. Da gre v resnici za šikaniranje dolžnikov s
strani upnikov, dokazuje tudi dejstvo, da je S. na istem naroku tudi
povedal, da jima doslej ni nastala nobena škoda. Poleg tega je višina
denarne kazni pretirana in dokazuje zlonamernost upnikov, ki mu je
znano slabo finančno stanje dolžnikov.
Na pritožbo dolžnikov sta upnika odgovorila, da zapornica ni bila
odstranjena niti ob prvem opozorilu dne 15. avgusta niti 26. avgusta
2004. Upnika nikdar ne vesta, kakšna bo situacija, ko se bosta
odpravila do svoje nepremičnine. Odstranitev zapornic pomeni le
začasno varstvo pravice upnikov do posesti na poti in je potrebna iz
razloga, ker jo dolžnika po svoji volji zapirata in zabijata z žeblji
ter s tem onemogočata dostop upnikoma. Pritožnika celo sama v
pritožbi navajata, da ovira na cesti ni bila odstranjena. Upnik
oporeka tudi pritožbenim očitkom dolžnikov, da je sodišče zagrešilo
bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena
Zakona o pravdnem postopku. Upnika sta naknadno angažirala tudi
detektiva in iz njegovega poročila izhaja, da dolžnika še vedno
motita upnika pri mirnem izvrševanju lastninske pravice.
Pritožba je utemeljena.
Skladno z 2. odstavkom 250. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v
zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju
- ZIZ je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep preizkusilo v mejah
razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžosti
pazilo tudi na bistvene kršitve določb postopka, naštete v 2.
odstavku 350. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.
Dolžnika v pritožbi obrazloženo napadata le na prvi stopnji
ugotovljeno dejansko stanje in trdita, da v konkretnem primeru niso
bili podani pogoji za izrek denarne kazni, ker imata upnika vse od
15. avgusta 2004 prost dostop do svojih parcel. V pritožbi uvodoma
navajata, da se pritožujeta tudi zaradi bistvene kršitve določb
postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, vendar pa v
pritožbi ne pojasnita, zakaj menita, da je predmetna procesna kršitev
storjena. Ker pa sodišče druge stopnje na to kršitev pazi po uradni
dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in
15. členom ZIZ), je v okviru tega preizkusa samo ugotavljalo, ali ta
in morebiti še druga procesna kršitev, na katero mora paziti samo,
obstoji ali ne. Ugotovilo je, da je podana bistvena kršitev določb
postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366.
členom ZPP in 15. členom ZIZ.
Po sklepu o začasni odredbi z dne 4.8.2004, opr. št. P 87/2004-6, sta
nameč dolžnika dolžna takoj, najkasneje pa v roku 3 dni odstraniti
zapornico na parc. št. 165/1 k.o. Črna, s katero se upnikoma
onemogoča dostop do njunih zemljišč parc. št. 164/1 in 165/3, obe
k.o. Črna. V 2. točki izreka sklepa je tudi določeno, da bo vsakemu
dolžniku v primeru, da ne bosta ravnala skladno z začasno odredbo,
izrečena denarna kazen v znesku 500.000,00 SIT, če tudi v naknadnem
roku ne bosta upoštevala zahteve sodišča, da odstranita zapornico.
Denarna kazen, zagrožena dolžnikoma s sklepom o začasni odredbi, se
torej izreče, če dolžnika niti v tridnevnem roku, ki začne teči od
vročitve sklepa o začasni odredbi dolžnikoma, niti v naknadnem roku,
ki ga mora glede na 2. točko sklepa o začasni odredbi dolžnikoma
določiti sodišče preden izda sklep o izreku denarne kazni, ne
odstranita zapornice na svoji parceli. Za izrek denarne kazni
dolžnikoma mora biti torej v sklepu, s katerim je dolžnikoma izrečena
denarna kazen, ugotovljeno, kdaj je iztekel tridnevni rok za
izpolnitev obveznosti po začasni odredbi (1. točka izreka sklepa o
začasni odredbi), kdaj je iztekel naknadni rok za izpolnitev
obveznosti in če sta ta dva roka iztekla, mora biti v sklepu tudi
ugotovljeno, da dolžnika tudi po poteku teh rokov nista odstranila
zapornice na njuni parceli.
V konkretnem primeru pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi
izpodbijanega sklepa zgolj navaja, da sta mu upnika dne 26.8.2004
sporočila, da začasna odredba ni bila realizirana in da sta v spis
predložila tudi fotografije, iz katerih je po ugotovitvi sodišča
dostop do parcel dolžnikov onemogočen. Sodišče prve stopnje v
obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedlo, kdaj je potekel
tridnevni rok za odstranitev zapornice in kdaj je potekel naknadni
rok. To pomeni, da v sklepu manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih,
kar ima za posledico, da sklepa ni mogoče preizkusiti. To pa
predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka
339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, na katero
skladno z 2. odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in
15. členom ZIZ pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti.
Zaradi opisane procesne kršitve je sodišče druge stopnje pritožbi
ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve
stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).
Skladno s sprejeto odločitvijo je sodišče druge stopnje odločitev o
pritožbenih stroških strank pridržalo za končno odločbo (3. odstavek
165. člena ZPP).