Appeal allowed: Court must decide on extension of time requests in enforcement proceedings under ZPP Art. 110 and ZIZ Art. 15.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court set aside the first-instance judgment that suspended enforcement due to a missing advance payment deposit. The creditor argued the suspension was a trick to delay payment, while the court found the lower court failed to rule on the creditor's request to extend the deadline. The court held that under ZPP Art. 110, a judge must decide on time extensions when requested, and this procedural error violated ZIZ Art. 15, necessitating a retrial.
Legislator headnote
AI generatedčlen 15 Zakona o izvršbi in zavarovanju; člen 110 Zakona o pravdnem postopku: If a party requests an extension of time in enforcement proceedings, the court must rule on it; failure to do so renders the suspension of enforcement procedurally flawed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopka.
[JEDRO] Če stranka predlaga podaljšanje roka, mora sodišče o tem odločiti. To velja tudi v izvršilnem postopku.
[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo, ker upnik v roku ni nakazal predujma za cenitev. Zoper sklep se upnik pritožuje in navaja, da je sodišče po predlogu dolžnice ustavilo izvršilni postopek za plačane zneske. Dolžnica je sodišču predložila obvestilo o sklenjeni izvensodni poravnavi, to pa je le zavajanje sodišča, saj upnik ni sklenil nobene poravnave. Upniku je bila z razveljavitvijo sklepa onemogočena edina možnost izterjave dolga, saj je dolžnica prezadolžena. Pritožba je utemeljena.
Po določbi 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Ko gre za vprašanje rokov, ZIZ nima posebnih določb, zato je treba uporabiti določbo 110. čl. ZPP, ki določa, da če roki niso določeni z zakonom, jih sodišče določa glede na okoliščine primera. Tak rok se na predlog prizadete osebe lahko podaljša, če so za to opravičeni razlogi, podaljšanje pa se mora predlagati, preden se rok izteče. Zoper sklep o podaljšanju roka ni pritožbe.
Preneseno na konkretno situacijo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29.9.2004, ki ga je pooblaščenec upnika prejel 26.10.2004, naložilo upniku, da mora v 30 dneh založiti predujem. Pred iztekom roka, 16.11.2004, je upnik predlagal, naj se cenitev odloži za 30 dni, ker bo upnik nakazal predujem, če dolžnica do 15.12.2004 terjatve ne bo poplačala. Sodišče prve stopnje bi glede na citirano določbo 110. čl. ZPP moralo s sklepom odločiti o podaljšanju roka. Ker sklepa o tem ni izdalo, ni jasno, kdaj naj bi se rok iztekel. 15.12.2004 ne more biti tak rok, glede na to, da sodišče o tem ni odločalo.
Sodišče prve stopnje je tako kršilo določbe postopka po čl. 339/1 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ, kajti nepravilna uporaba 110. čl. ZPP je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve o tem, da se izvršba ustavi. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje v skladu z navedenimi določbami ZPP odločiti o podaljšanju roka, nato pa o stvari ponovno odločiti. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu čl. 365 točka 3 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.