Court dismisses appeal confirming that a mortgage transfer with debt assignment takes effect from the prior mortgage's date.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the debtor's appeal against a land registry decision marking an enforcement ruling as a mortgage for a new creditor. The debtor argued the marking should not retroactively date to the original mortgage's registration, but the court held that the mortgage transfers with the debt under the Obligations Act. Consequently, the marking effectively dates from the prior mortgage's registration because the security interest follows the claim.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 148. člena SPZ; 1. odst. 418. člena Obligacijskega zakonika: A mortgage transferred with a claim takes effect from the date the prior mortgage on that claim became effective, regardless of the lack of subsequent registration of the transfer.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
[JEDRO]
Bivši upnik je s pogodbo o odstopu terjatve z dne 1.6.2002 odstopil
svojo terjatev zavarovano s hipoteko na sedanjega upnika v izvršilnem
postopku. Sodišče je odredilo, da zaznamba sklepa o izvršbi za
terjatev sedanjega upnika učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje
predhodno vknjižena hipoteka za glavnico, ki je bila predmet pogodbe
o odstopu terjatve v korist prvotnega upnika. Hipoteka se lahko
prenese na drugega samo skupaj s terjatvijo, ki je z njo zavarovana.
Prenos hipoteke po določbi 2. odst. 148. člena SPZ sicer učinkuje
šele z vpisom v zemljiško knjigo, česar v danem primeru ni bilo,
vendar pa glede na to, da SPZ ob prenosu zavarovane terjatve še ni
veljal, veljal pa je 66. člen ZTLR, to ni bila ovira za učinkovanje,
sicer vknjižene, vendar pa ne prenešene hipoteke za zavarovano
terjatev na novega upnika.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Škofji Loki je na podlagi pravnomočnega sklepa o
izvršbi tega sodišča z dne 2.10.2002 opr. št. I, pravnomočnega sklepa
tega sodišča z dne 20.11.2003 opr. št. I v zvezi s sklepom Višjega
sodišča v Ljubljani z dne 7.4.2004 opr. št. III Cp in v zvezi z
obvestilom zemljiški knjigi z dne 20.9.2004 opr. št. I, pri vl. št.
98 k.o. D., katerega lastnik je P.F. na nepremičninah kot so razvidne
iz izreka, odredilo zaznambo sklepa o izvršbi z dne 2.10.2002 za
terjatev upnika H. - v stečaju, z matično številko XY, s tem da
zaznamba izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje predhodno
vknjižena hipoteka za glavnico v znesku 2.700.000,00 SIT s pripadki v
korist upnika S. d.o.o..
Zoper sklep se pritožuje dolžnik P.F., kot lastnik nepremičnin, na
katerih je bila odrejena zaznamba sklepa o izvršbi. Izpodbija ga
zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da se ga
razveljavi. Navaja, da se pritožuje zoper odločitev, da zaznamba
izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje predhodno
vknjižena hipoteka. Iz sklepa ni razviden razlog, na podlagi katerega
bi zaznamba sklepa o izvršbi z dne 2.10.2002 učinkovala od trenutka,
od katerega učinkuje predhodno vknjižena hipoteka. Zakon je o tem, od
kdaj učinkuje zaznamba sklepa o izvršbi, jasen, zato ni nikakršne
pravne ali dejanske podlage, da bi le-ta učinkovala od trenutka, ko
je v zemljiški knjigi vknjižena hipoteka za znesek glavnice, ki je
navedena tudi v izvršilnem predlogu. Izpodbijani sklep je
neobrazložen in tudi neutemeljen, zato je nezakonit.
Pritožba ni utemeljena.
Očitek pritožnika sodišču prve stopnje, da je izpodbijani sklep glede
odločitve, od kdaj zaznamba izvršbe učinkuje glede na predhodno
vknjiženo hipoteko, neobrazložen, je neutemeljen. Sklep o vpisu mora
namreč biti glede na določbo 3. odst. 152. člena Zakona o zemljiški
knjigi (ZZK) obrazložen le, če se z njim zavrže oziroma zavrne
zemljiškoknjižni predlog, oziroma se odloči, da sodišče ne bo
opravilo vpisa po uradni dolžnosti. Tako pa sodišče ni odločilo zato
zaradi neobrazloženosti sklep ni nezakonit in tudi ni podana bistvena
kršitev določb postopka, ki jo pritožnik smiselno uveljavlja z
navedbo v pritožbi, da iz sklepa ni razviden razlog, na podlagi
katerega bi zaznamba sklepa o izvršbi z dne 2.10.2002 učinkovala od
trenutka, od katerega učinkuje predhodno vknjižena hipoteka.
Pritožnik pa kot pritožbeni razlog izrecno uveljavlja zmotno uporabo
materialnega prava, čeprav le tega ne obrazloži. Res je, da ima po 2.
odst. 87. člena ZZK zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar
predlog je bil izdan sklep o izvršbi, pridobi na nepremičnini
hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba
izvršbe, če ni hipoteke pridobil že prej. Vendar pa določba 3. odst.
citiranega člena tudi določa, da če je bil sklep o izvršbi, ki je
podlaga za zaznambo izvršbe izdan na predlog upnika, v čigar korist
je bila že vknjižena hipoteka, učinkuje zaznamba izvršbe že od
trenutka, od katerega učinkuje predznamba oziroma vknjižba te
hipoteke. V tem primeru zemljiškoknjižno sodišče odloči, da zaznamba
izvršbe učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje predznamba oziroma
vknjižba navedene hipoteke. V danem primeru je bila predhodno že
vknjižena hipoteka za glavnico v znesku 2.700.000,00 SIT s pripadki v
korist upnika S. d.o.o., ki je s pogodbo o odstopu terjatev prenesel
le-to na novega upnika H., ki je sedaj v stečaju. S prenosom
zavarovane terjatve se prenese tudi hipoteka, če ni dogovorjeno
drugače, česar pa nihče ne zatrjuje. Takšno pa je tudi dosedanje
stališče sodne prakse. Zastavna pravica je namreč akcesorna pravica,
odvisna je od obstoja terjatve in se skupaj z njo tudi preneša. Zgolj
dejstvo, da sprememba hipotekarnega upnika ni bila zabeležena v
zemljiški knjigi, na njen obstoj ne more vplivati (takšno stališče je
zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v odločbi opr. št. III Ips 150/98, z
dne 23.2.1999). Takšno stališče pa dopušča tudi 1. odst. 418. člena
Obligacijskega zakonika (OZ), ki je veljal v času sklenitve pogodbe o
odstopu terjatve, po katerem s terjatvijo preidejo na prevzemnika
stranske pravice, med drugim tudi hipoteka. Po določbi 2. odst. 148.
člena Stvarno pravnega zakonika (SPZ) sicer prenos hipoteke učinkuje
šele z vpisom v zemljško knjigo, vendar pa je ta zakon začel veljati
šele 1.1.2003. Zastavne pravice pridobljene pred uveljavitvijo SPZ pa
so ostale v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene (266. člen
SPZ). Ugotoviti je torej, da je sodišče prve stopnje skladno z
določili materialnega prava, ki jih sicer ni citiralo, o stvari
pravilno odločilo in da tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe
materialnega prava ni utemeljen. Pritožbo pritožnika je zato
pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep
potrdilo.
Glede na določbo 2. točke 3. odst. 161. člena Zakona o zemljiški
knjigi pa je pritožbeno sodišče, ker je zavrnilo pritožbo kot
neutemeljeno in potrdilo sklep zemljiškoknjižnega sodnika, hkrati
dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi
vpisa.