Appeal dismissed; conditional sale contract failed, so later sale valid and not double sale.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker je tožena stranka sklenila s prodajalcem dne 27.11.2003

kupoprodajno pogodbo pod odložnim pogojem, da velja, v kolikor ne bo

prodajalec nepremičnine našel drugega kupca za neprememičnino do

vključno 8.12.2003 in v kolikor mu bosta preostala kupca J. in J.

N. vplačala do 10.12.2003 svoj del obveznosti na plačilo 20% kupnine,

kar pa se ni uresničilo, ker je prodajalec dne 5.12.2003 sklenil

kupoprodajno pogodbo s tožnikom, ki se je vpisal tudi kot lastnik teh

nepremičnin v zemljiško knjigo, ne gre za dvojno prodajo. Ker se ni

uresničil odložni pogoj, namreč pogodba z dne 27.11.2003 sploh ni

stopila v veljavo glede prodaje nepremičnine, zato ta pogodba tudi ne

more vplivati na veljavnost dne 5.12.2003 sklenjene kupoprodajne

pogodbe, ki iz tega razloga ne more biti nična, na kar bi bilo sicer

sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Ker pa je tožeča stranka

tudi izkazala vse pogoje po 92. členu SPZ, to je svoje lastništvo na

predmetni nepremičnini in tudi dejansko oblast toženca, ki s svojim

ugovorom, da je šlo za dvojno prodajo, ni bil uspešen, je sodišče

utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku na podlagi 92. člena SPZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče na Vrhniki je razsodilo, da sta se toženca dolžna

izseliti iz nepremičnin parc. št. 25/9 in parc. št. 495.S, pripisanih

k vl. št. 1369 k.o. D.L., ki v naravi predstavljajo stanovanjsko hišo

na naslovu P. 7, L., ter jo prazno oseb in njunih stvari izročiti v

posest in uporabo tožniku M.C. v 60 dneh pod izvršbo. Naložilo jima

je tudi, da sta dolžna solidarno plačati tožniku pravdne stroške v

višini 110.235,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje

sodbe do plačila.

Zoper sodbo sta se pritožila toženca. Izpodbijata jo iz vseh

pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o

pravdnem postopku (ZPP). Predlagata, da se njuni pritožbi

ugodi in izpodbijano sodbo tako spremeni, da se tožbeni

zahtevek zavrne, podrejeno pa, da se jo razveljavi in zadevo

vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vendar drugemu

sodniku. Menita, da je sodišče prve stopnje predvsem zmotno

uporabilo materialno pravo, ko ugotavlja, da v konkretni

zadevi ne gre za dvojno prodajo. Prodajalec je s sklenitvijo

prve prodajne pogodbe z dne 27.11.2003 že izčrpal svoja

lastninska upravičenja, zato je druga pogodba, ki jo je

5.12.2003 s prodajalcem sklenil tožnik, pravno neveljavna.

Sodišče bi zato moralo ugotoviti ničnost druge pogodbe, na

kar mora paziti po uradni dolžnosti, posledično pa zato tudi

zavrniti tožbeni zahtevek tožeče stranke s stroškovnimi

posledicami.

Pritožba ni utemeljena.

Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je

dolžno paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni

ugotovilo, pritožnik pa jih tudi ni konkretiziral. Sodišče

prve stopnje je ugotovilo vsa za odločitev pomembna dejstva,

tako da tudi pritožbeni razlog nepopolne ali zmotne

ugotovitve dejanskega stanja, ki ga tudi le nekonkretizirano

uveljavlja pritožnik, ni podan. Glede na nadaljnje navedbe

pa po mnenju pritožbenega sodišča pritožnik tudi

neutemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava.

Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožnik sklenil s

prodajalcem dne 5.12.2003 kupoprodajno pogodbo za

nepremičnine, katerih izpraznitev in izročitev tožnik

zahteva, in da je postal tudi že njihov zemljiškoknjižni

lastnik ter da je bila dne 27.11.2003 sklenjena pogodba med

prodajalcem in tožencem ter J. in J.N. ter J.U. kot kupci in sicer s

pogojno veljavnostjo, če prodajalec ne bo našel za isto nepremičnino

drugega kupca do vključno 8.12.2003 ter, če bosta kupca J. in J.N. do

vključno 10.12.2003 vplačala svoj del obveznosti na plačilo kupnine,

oba pogoja pa sta bila določena kumulativno, vendar pa se nista

uresničila, ker je prodajalec B. dne 5.12.2003 sklenil kupoprodajno

pogodbo s tožnikom, sklenjena pogodba z dne 27.11.2003 sploh ni

stopila v veljavo in je tako brez pravnih učinkov. Dne 27.11.2003

sklenjena pogodba je bila sklenjena pod odložnim pogojem. Zahteva za

plačilo določenega dela kupnine in pa pogoj, da bo prišlo do prodaje,

če do določenega roka (v časovnem razmaku 11 dni) prodajalec ne bo

našel drugega kupca, po presoji pritožbenega sodišča nista takšna

odložna pogoja, ki bi bila v nasprotju z Ustavo RS, s prisilnimi

predpisi ali z moralnimi načeli, zaradi katerih bi bila takšna

pogodba nična. Ker pa je bila ta pogodba sklenjena pod odložnim

pogojem, ki pa se ni uresničil, saj je uspel prodajalec B. prodati

nepremičnino drugemu kupcu v roku določenem na 8.12.2003, je bila s

tem drugim kupcem - tožnikom sklenjena pogodba dne 5.12.2003, je

zaradi dogovorjenih odložnih pogojev v pogodbi z dne 27.11.2003 v 5.

členu notarskega zapisa, bila ta brez pravnega učinka. Prav zaradi

dogovorjenih odložnih pogojev pa pritožbeno sodišče tudi ne more

sprejeti stališča pritožbe, da je prodajalec s sklenitvijo pogodbe z

dne 27.11.2003 že izčrpal svoja lastninska upravičenja, zaradi česar

naj bi bila pogodba z dne 5.12.2003 pravno neveljavna oziroma, ker da

gre za dvojno prodajo, tudi nična, na kar bi moralo sodišče paziti po

uradni dolžnosti. Ker sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da v

danem primeru ne gre za dvojno prodajo in ker ne velja pogodba z dne

27.11.2003 zaradi neuresničitve pogojev njene veljavnosti, pa je brez

učinka tudi dogovor, na podlagi katerega sta toženca pridobila

pravico vseliti se v sporno hišo, po ugotovitvi, da pogodba z dne

27.11.2003 ni stopila v veljavo. Tožeča stranka je izkazala

lastništvo sporne nepremičnine, da je ta v posesti tožene stranke in

da na strani tožene stranke tudi ni ugotovljenih pravic, da bi lahko

imela v posesti zahtevano nepremičnino v lasti tožnika. Ker jo torej

zasedata brez pravnega naslova, je tudi ugoditev tožbenemu zahtevku v

celoti v skladu z določbami 92. člena Stvarnopravnega zakonika.

Pritožbo tožene stranke je zato pritožbeno sodišče kot neutemeljeno

zavrnilo in izpodbijano sodbo, ki je tako v formalnopravnem kot tudi

materialnopravnem pogledu pravilna, potrdilo na podlagi 353. člena

ZPP.

Tožena stranka bo morala sama nositi svoje stroške

pritožbenega postopka, ker v njem ni bila uspešna. Odločitev

o tem ima podlago v določbi 165. in 154. člena ZPP,

vsebovana pa je že v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.