Appeal allowed; appeal notice not missed due to mandatory defense counsel and proper service of judgment.

Pritožbi obdolženkinega zagovornika se ugodi, izpodbijani sklep se

razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v postopek po

napovedi pritožbe obdolženke zoper izrečeno sodbo opr. št. I K

500/2001 z dne 22.12.2003.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je obdolženki izreklo in razglasilo obsodilno

sodbo v njeni nenavzočnosti, pri čemer na glavno obravnavo tudi ni

povabilo njenega zagovornika po uradni dolžnosti, ki ga kasneje tudi

ni obvestilo o izidu kazenskega postopka. Izrek sodbe s pravnim

poukom o napovedi pritožbe je nato obdolženki vročilo trikrat ter je

slednja tudi napovedala pritožbo, vendar šele v roku po tretji

vročitvi. Sodišče prve stopnje je njeno napoved pritožbe zavrglo kot

prepozno ter nato tudi zavrnilo obdolženkino prošnjo za vrnitev v

prejšnje stanje, v kateri je kot razlog "zamude" navedla upoštevanje

roka iz tretje vročitve izreka sodbe in pravnega pouka. Pritožbeno

sodišče je ugodilo pritožbi novega obdolženkinega zagovornika po

uradni dolžnosti in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo

sodišču prve stopnje v postopek po napovedi pritožbe obdolženke zoper

izrečeno sodbo, saj je ocenilo, da obdolženka kot prava neuka

stranka, ki ji je bil celo po Zakonu o brezplačni pravni pomoči

postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, ni zamudila roka za

napoved pritožbe, saj jo je napovedala v skladu s pravnim poukom, ki

je bil naveden tudi v spremnem dopisu iz tretje vročitve izreka sodbe

obdolženki, podana pa je bila tudi kršitev določbe kazenskega

postopka po II. odstavku 371. člena ZKP, saj sodišče prve stopnje po

razglasitvi sodbe o pravici do pritožbe v skladu s I. odstavkom 362.

člena in I. in II. odstavkom 368. člena v zvezi s 429. členom ZKP ni

poučilo obdolženkinega zagovornika o pravici do pritožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo prošnjo

obdolžene D. G. za vrnitev v prejšnje stanje, pri tem pa je tudi

njeno napoved pritožbe zoper sodbo, s katero je bila spoznana za

krivo storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in

surovega ravnanja po I. in II. odstavku 201. člena KZ, kot prepozno

zavrglo. V svojih odločitvah je štelo, da je obdolženka sodbo prejela

že 27.1.2004 ter je kljub pravnemu pouku, da od dneva vročitve teče

rok za napoved pritožbe, to napovedala šele 11.2.2004, čeprav se je

rok za napoved pritožbe iztekel 4.2. istega leta. Ocenilo je tudi, da

obdolženka v svoji prošnji za vrnitev v prejšnje stanje ni navedla

nikakršnih razlogov, zakaj je z napovedjo zamudila, zaradi česar

sodišče niti ne more presojati, ali so ti razlogi upravičeni ali ne.

Takšno odločitev sodišča prve stopnje v svoji pritožbi

izpodbija obdolženkin zagovornik, ki ugotavlja, da je bil

obdolženki že med dokaznim postopkom pred sodiščem prve

stopnje postavljen zagovornik po uradni dolžnosti ob uporabi

instituta brezplačne pravne pomoči zaradi zagotovitve načela

pravičnosti, vendar zagovornik zaradi dalj časa trajajočega

bolniškega staža svoje funkcije ni mogel opravljati in je

bila torej obdolženki pravičnost zagotovljena le formalno.

Pritožba je utemeljena.

Iz povratnic v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje

obdolženki kar trikrat vročilo sodbo s pravnim poukom in

spremnim dopisom, kar ta ugotavlja tudi v svoji prošnji za

vrnitev v prejšnje stanje. Dvakrat ji je bila namreč sodba

vročena 27.1.2004, enkrat pa 4.2.2004 in je torej upoštevaje

rok iz zadnje vročitve svojo napoved pritožbe vložila

pravočasno. Že na podlagi dejstva, da je bil obdolženki

postavljen zagovornik po uradni dolžnosti na podlagi 2., 30.

in 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, je potrebno

namreč šteti, da je bila obdolženka takšne pravne pomoči

potrebna in ker postavljeni zagovornik po uradni dolžnosti

tudi zaradi objektivnih razlogov svoje funkcije ni mogel

izvrševati v skladu z vsebino odločbe (bolezen odvetnika),

ni mogoče sprejeti stališča, da je obdolženka zamudila rok

za napoved pritožbe, ki jo je vložila sedmi dan po zadnji

vročitvi sodbe, čeprav je res, da je bila o vsebini sodbe

obveščena dvakrat že pred tem. Sodišče prve stopnje je ob

razpisu zadnje glavne obravnave tudi povsem spregledalo, da

ima obdolženka zagovornika po uradni dolžnosti (odvetnika

E. B.), ki ga na glavno obravnavo sploh ni povabilo ter ga tudi po

razglasitvi sodbe ni obvestilo o izidu kazenskega postopka ter mu

tako omogočilo, da bi se lahko izjasnil o eventuelni napovedi

pritožbe zoper izdano sodbo. Tako tudi po tej plati sodba ni mogla

postati pravnomočna ter je zato sodišče druge stopnje tudi iz tega

razloga ugodilo pritožbi novega zagovornika obdolženke, postavljenega

po uradni dolžnosti, ki sicer v svoji pritožbi zmotno meni, da niso

bila direktno kršena postopkovna pravila, pač pa je bilo vsebinsko

kršeno le načelo pravičnosti.

Ker ob povedanem tako ni mogoče šteti, da je obdolženka

zamudila rok za napoved pritožbe in ker sodišče prve stopnje

po razglasitvi sodbe obdolženkinega zagovornika ni poučilo o

pravici do pritožbe v skladu s I. odstavkom 362. člena in I.

in II. odstavkom 368. člena v zvezi s 429. členom ZKP, je

bila kršena ustavna pravica obdolženke do pritožbe ter

določba 443. člena ZKP, zaradi česar je podana kršitev

kazenskega postopka po II. odstavku 371. člena ZKP.

Izpodbijani sklep je bilo zato potrebno razveljaviti in se

tako šteje, da je obdolženka pravočasno napovedala pritožbo

zoper izdano sodbo.

Prvostopno sodišče bo ob povedanem moralo izrečeno in

razglašeno sodbo izdelati v skladu s I. odstavkom 364. člena

ZKP in jo vročiti obdolženki ter njenemu novemu zagovorniku,

postavljenemu po uradni dolžnosti, ki bosta lahko zoper njo

v zakonskem roku vložila pritožbo.