Supreme Court holds that a court ruling on lack of territorial jurisdiction after enforcement is final unless the debtor objects.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court upheld the lower court's decision to transfer a case after it had already ruled on lack of territorial jurisdiction post-enforcement. The court found that under the Enforcement Act, a court can only declare itself incompetent by its own motion until the enforcement order is issued, after which only the debtor can object. Since the debtor did not raise this issue during the objection period, the lower court's transfer was legally invalid.
Legislator headnote
AI generatedArticle 14 of the Enforcement Act; Article 49 of the Enforcement Act: A court may declare itself incompetent by its own motion only until the issuance of the enforcement order; thereafter, such a declaration requires an objection from the debtor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Krajevno pristojno sodišče v tem izvršilnem postopku je Okrajno sodišče v C.
[JEDRO]
Krajevna pristojnost po ZIP je izključna krajevna pristojnost. To pomeni, da se lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno (14. člen ZIP v zvezi z 2. odst. 20. člena ZPP). Do kdaj se lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti pa opredeljuje 49. člen ZIP. Po omenjeni zakonski določbi lahko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi samo sodišče, ki je sklep o izvršbi izdalo. To pomeni, da se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti samo do izdaje sklepa o izvršbi. Tega sklepa in opravljenih izvršilnih dejanj namreč po uradni dolžnosti, ne da bi dolžnik ugovarjal krajevno nepristojnost, zaradi zgrešene pristojnosti ne more razveljaviti (primerjaj: 3. odst. 53. člena ZIP). Po izdaji sklepa o izvršbi pa se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno samo še na ugovor dolžnika (primerjaj: 1. točka 50. člena in 3. odst. 53. člena ZIP).
[OBRAZLOŽITEV]
Predlogu za izvršbo z rubežem, hrambo in prodajo premičnin ter z odvzemom denarja je Okrajno sodišče v C. ugodilo in izdalo sklep o izvršbi. Že po njegovi pravnomočnosti se je izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v L. To pa je sprožilo spor o pristojnosti ker meni, da se sodišče po izdaji sklepa o izvršbi ne more več izreči za krajevno nepristojno.
Krajevna pristojnost po ZIP je izključna krajevna pristojnost. To pomeni, da se lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno in ne samo na dolžnikov ugovor (14. člen ZIP v zvezi z 2. odst. 20. člena ZPP). Do kdaj se lahko izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti pa opredeljuje 49. člen ZIP. Po omenjeni zakonski določbi lahko odloča o ugovoru zoper sklep o izvršbi samo sodišče, ki je sklep o izvršbi izdalo. To pomeni, da se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti samo do izdaje sklepa o izvršbi.
Tega sklepa in opravljenih izvršilnih dejanj namreč po uradni dolžnosti, ne da bi dolžnik ugovarjal krajevno nepristojnost, zaradi zgrešene pristojnosti ne more razveljaviti (primerjaj: 3. odst. 53. člena ZIP). Po izdaji sklepa o izvršbi pa se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno samo še na ugovor dolžnika (primerjaj: 1. točka 50. člena in 3. odst. 53. člena ZIP). Čim pa dolžnik v ugovornem roku ni ugovarjal nepristojnosti sodišča, oziroma s takšnim ugovorom ni uspel pa se sodišče ne more več izreči za krajevno nepristojno niti po uradni dolžnosti niti na predlog stranke.
Okrajno sodišče v C. se je izreklo za krajevno nepristojno že po pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Glede na zgoraj navedeno tega ne bi smelo več storiti. Zato je to sodišče, ki je po 5. točki 106. člena zakona o sodiščih (Ur. list RS štev. 19/94 in 45/95) pristojno za odločitev v tem sporu o pristojnosti, odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa.