Tort liability dismissed when defendant's negligent excavation caused damage to an old building.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Kadar je temelj odškodninske odgovornosti krivdna

odgovornost, je dokazno breme o razbremenitvi krivdne odgovornosti na

strani storilca.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da so

tožene stranke nerazdelno dolžne plačati tožeči stranki

znesek 1,302.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

10.12.1998 dalje do plačila ter ji povrniti pravdne stroške

v višini 31.212,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

12.1.2004 dalje do plačila. Razen tega je zavrnilo višji

tožbeni zahtevek.

Proti sodbi se pritožuje drugotožena stranka ter uveljavlja

pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega

stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi

navaja, da je sodni izvedenec dr. D.Ž. v svojem mnenju navedel, da je

najverjetnejši vzrok za nastanek poškodb na objektu tožnice

izvlačenje zagatnic ter da obstaja možnost, da se dela pri izvlačenju

zagatnic niso izvajala dovolj pazljivo in je prišlo do prevelikih

dinamičnih učinkov ter posledično poškodb na objektu. Glede na tako

izvedenčevo mnenje ni mogoče sprejeti zaključka prvega sodišča, da je

dokazano, da je podana vzročna zveza med ravnanjem drugotožene

stranke in nastankom poškodb na objektu tožnice, poleg tega pa tudi

ni dokazana krivda drugotožene stranke za nastanek poškodb. Ob

upoštevanju ostalih dejstev in dokazov (izvedensko mnenje M.O.

- fotografije) je sicer dokazano, da je ravnanje drugotožene stranke

oziroma njenega podizvajalca eden izmed vzrokov za nastanek poškodbe

na objektu tožnice, ni pa dokazano, da je izključni in edini vzrok.

Izvedenec dr. D.Ž. izrecno ne navaja, da je vzrok nastanka poškodb

tudi starost objekta, vendar je to dejstvo izkazano z ostalimi

izvedenimi dokazi. To pomeni, da je prvo sodišče zmotno in nepopolno

ugotovilo dejansko stanje, ko v razlogih sodbe navaja, da je (edini)

vzrok za nastanek poškodb izvlačenje zagatnic. Prvo sodišče tako ni

pravilno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo določbe 192.

člena ZOR o deljeni odgovornosti. Pritožnica sodišču druge stopnje

predlaga, da razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne sodišču prve

stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvo sodišče na

podlagi izvedenih dokazov pravilno in popolno ugotovilo

dejansko stanje o vseh odločilnih okoliščinah ter da je na

tej podlagi tudi materialnopravno pravilno odločilo o

tožbenem zahtevku. O vzročni zvezi med ravnanjem drugotožene

stranke in škodno posledico se je prvo sodišče v zadostni

meri prepričalo na podlagi izvedenskega mnenja dr. D. Ž., ki je

dovolj prepričljivo in jasno povedal, da je vzrok (najverjetnejši)

izvlačenje zagatnic iz gradbene jame glede na to, da so poškodbe na

objektu bile opažene neposredno po izvlačenju teh zagatnic. Po mnenju

izvedenca to delo ni bilo izvedeno dovolj pazljivo, zaradi česar je

prišlo do prevelikih dinamičnih učinkov, ki so neposredno povzročili

poškodbe sten na tožničinem stanovanjskem objektu. Ob tem je tudi

prišlo do posedkov tal in s tem do posredno povzročenih poškodb na

objektu. Dejstvo, da je bilo prav navedeno ravnanje drugotožene

stranke vzrok za nastanek poškodb, potrjuje tudi vsebina zapisniških

ugotovitev z dne 22.4.1998 o stanju tožničinega objekta in o

zapisniških ugotovitvah z dne 21.10.1998 o ogledu poškodb. Gre za

tiste poškodbe na tožničinem stanovanjskem objektu, ki so nastale

zaradi izvajanja del na rekonstrukciji magistralne ceste Brežice -

Bizeljsko - Bistrica ob Sotli, ki pred izvajanjem teh del niso

obstajale na tožničinem objektu. Dejstvo, da je šlo že za okoli sto

let star tožničin objekt in ki naj bi bil neprimerno grajen, pa je

treba upoštevati kot preeksistenčno stanje in zaradi katerega bi

morala drugotožena stranka ravnati še s toliko večjo pazljivostjo, da

na takšnem objektu, kakršen je bil ob začetku rekonstrukcijskih del,

ne bi utrpel poškodb. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da prvo

sodišče ni popolno ugotovilo dejansko stanje glede vzročne zveze za

nastalo škodo, ki naj bi bila deloma tudi na strani tožnice v zvezi s

stanjem njenega objekta ter da naj bi zato zmotno uporabilo

materialno pravo, ker ni uporabilo določb 192. člena ZOR o deljeni

odgovornosti.

Ker je glede na povedano sodišče druge stopnje ugotovilo, da

uveljavljana pritožbena razloga nista podana, je zato na

podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo

sodišča prve stopnje.