Appeal dismissed; plaintiff failed to timely allege wet floor slip cause under Civil Procedure Code.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke

in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. To morajo

storiti najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, na poznejših

narokih za glavno obravnavo pa le, če novih dejstev in novih dokazov

brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov tožbeni

zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v znesku

1.266.820,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.2.2002 dalje do

plačila. Odločilo je še, da je tožnik dolžan povrniti toženi stranki

njene pravdne stroške v znesku 382.937,00 SIT.

Proti sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik

ter v pritožbi navaja, da je prvo sodišče oprlo svojo

odločitev na stališče, da bi tožniku lahko spodrsnilo le

zaradi mokrih tal, vendar tega kot vzrok za nastanek škode

naj ne bi bilo mogoče upoštevati, ker naj bi šlo za novoto v

postopku. Tožnik je že pred prvim narokom glavne obravnave v

svoji prvi pripravljalni vlogi navedel, da mu je spodrsnilo

na drsljivih betonskih tleh. Na prvem naroku za glavno

obravnavo (to je dne 31.5.2001) pa je tožnik izpovedal, da

mu je spodrsnilo, tla pa so bila spolzka oziroma drseča, ker

se je v telovadnici nabirala vlaga, ko se je zbralo več

ljudi, ki so se potili. Bistvena okoliščina, da so bila tla

spolzka - drsljiva, je bila s strani tožnika zatrjevana že

od začetka postopka. Prvo sodišče je v obrazložitvi sodbe

napačno povzelo vsebino tožnikovih procesnih dejanj in je v

posledici tega nepravilno uporabilo določilo 2. odstavka

286. člena v zvezi z 2. odstavkom 362. člena ZPP. Tudi

zaslišane priče, ki jih je tožnik predlagal pred prvo glavno

obravnavo, so izpovedale, da se je v telovadnici pojavljala

vlaga, vsled katere so bila tla spolzka oziroma drsljiva.

Glede vzroka vlage se priče (razen R.P.) niso izjasnile, tožnik pa je

prisotnost vlage pripisal kondenzu, kot posledici prisotnosti več

ljudi, ki so se potili. Za konkretno zadevo razhajanje v izpovedbah

glede vzroka vlage ni bistvenega pomena, pomembna je ugotovitev, da

so bila tla v času nezgode spolzka - drsljiva in da je v takih

okoliščinah igranje nogometa nevarna dejavnost. Tožnik se pritožuje

tudi zoper odločitev o stroških postopka. Tožnik sodišču druge

stopnje predlaga, da spremeni izpodbijano sodbo in ugodi tožbenemu

zahtevku oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču

prve stopnje v novo sojenje.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka tožnikove

pritožbene navedbe ter sodišču druge stopnje predlaga, da

pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v

okviru pritožbenih razlogov ugotavlja, da je prvo sodišče na

podlagi tožnikovih navedb v tožbi (in pripravljalnih spisih)

in na podlagi izvedenih dokazov ter njihove ocene pravilno

in popolno ugotovilo dejansko stanje ter na tej podlagi tudi

pravilno odločilo o tožbenem zahtevku. Le-tega je tudi po

oceni sodišča druge stopnje utemeljeno zavrnilo iz razloga,

ker tožnik ni dokazal, da vzrok njegove poškodbe izvira iz

toženkine odgovornostne sfere. Iz prvostopne dokazne ocene

izhaja, da bi tožniku lahko spodrsnilo le, če bi bila tla v

telovadnici spolzka zaradi mokrote. Tega dejstva kot vzroka

padca pa tožnik niti v tožbi z dne 7.6.1999 niti v prvi

pripravljalni vlogi z dne 13.4.2001 ni zatrjeval, pač pa je

šele po glavni obravnavi dne 31.5.2001, na kateri so bile

zaslišane priče (in tudi sam), v drugi pripravljalni vlogi z

dne 31.8.2001 začel navajati kot vzrok drsljivost tal

vlažnost oziroma mokroto tal kot posledico kondenza oziroma

dotrajanosti strehe, ki je na določenih mestih prepuščala

vlago ter v tej pripravljalni vlogi priznava, da je bil ta

razlog drsljivosti tal pojasnjen po zaslišanju prič na

obravnavi dne 31.5.2001. Tožnik torej v svoji trditveni

podlagi ni navajal mokrote oziroma vlažnosti kot vzrok

drsljivosti tal, takih trditev tudi ni podal na prvem naroku

za glavno obravnavo dne 19.4.2001, niti na drugem naroku za

glavno obravnavo dne 31.5.2001, na kateri je šele zaslišan

kot stranka izpovedal, da mu je pri doskoku spodrsnilo ter

da so bila tla spolzka. Tožnik pa bi moral v skladu z 286.

členom ZPP najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo

navesti vsa dejstva in dokaze, potrebna za utemeljitev in

ugotovitev njegovih navedb. Tožnik pa niti v postopku pred

prvim sodiščem in tudi ne v pritožbi ne navaja, da dejstva,

da naj bi bila tla v telovadnici mokra, ni mogel brez svoje

krivde navesti pravočasno. Pravilno je torej prvostopno

gledanje, ko je tožnikovo navedbo kot vzrok za spolskost tal

- mokroto, le-to štelo kot novoto, ki je ni smelo upoštevati

zaradi vezanosti na trditveno podlago in zaradi prekluzije

pri navajanju novot. Pritožba zato neutemeljeno očita prvemu

sodišču kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka

286. člena v zvezi z 2. odstavkom 362. člena ZPP. Ena izmed

predpostavk odškodninske obveznosti je pravnorelevantni

vzrok škode, posamezna dejstva o zvezi med škodo in

ravnanjem - vzročni zvezi - so dejanska vprašanja, ki jih

mora navajati in zatrjevati oškodovanec. Tožnik v tej smeri

ni pravočasno podal takih trditev. Sicer pa, kot pravilno

ugotavlja prvo sodišče, niti ni zanesljivih dokazov o tem,

da je tožniku spodrsnilo iz razloga, ker naj bi bila tla v

telovadnici spolzka zaradi mokrote.

Pritožba tudi neutemeljeno izpodbija odločitev o stroških

pravdnega postopka. Le-ta temelji na določbi 1. odstavka

154. člena ZPP. Sama odmera stroškov postopka tožene stranke

pa je razvidna iz njenega stroškovnika, na katerega se prvo

sodišče utemeljeno sklicuje. Tožnik bi lahko vpogledal v

stroškovnik tožene stranke in kolikor bi ugotovil nepravilno

odmero stroškov postopka, bi lahko to konkretiziral v

pritožbenih navedbah. V tej zvezi pa pritožba ne navaja

nobenih dejstvih o morebitni nepravilni odmeri stroškov

postopka.

Ker je glede na navedeno sodišče druge stopnje ugotovilo, da

uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je zato na

podlagi 353. člena ZPP zavrnilo tožnikovo pritožbo in

potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pravdni stranki morata sami kriti stroške pritožbenega

postopka glede na to, da tožnik s pritožbo ni uspel (1.

odstavek 154. člena ZPP), tožena stranka pa z odgovorom na

pritožbo ni pripomogla k boljši razjasnitvi stvari in zato

za tak odgovor ni upravičena do povračila stroškov (1.

odstavek 155. člena ZPP).