Appeal dismissed; plaintiff failed to timely allege wet floor slip cause under Civil Procedure Code.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the claim for damages regarding a slip and fall. The plaintiff argued the trial court erred by treating the wet floor condition as a new fact, yet the court found the plaintiff had not alleged this specific cause of action until after the first main hearing. Consequently, the court ruled that the plaintiff violated procedural deadlines by failing to state all necessary facts and evidence on the first main hearing, rendering the claim inadmissible.
Legislator headnote
AI generated286. člen ZPP; 362. člen ZPP: Parties must state all facts and propose evidence supporting their claims no later than the first main hearing, and subsequent hearings allow only new facts and evidence not attributable to their own fault.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Vsaka stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Stranke morajo navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke
in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. To morajo
storiti najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, na poznejših
narokih za glavno obravnavo pa le, če novih dejstev in novih dokazov
brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov tožbeni
zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna plačati odškodnino v znesku
1.266.820,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4.2.2002 dalje do
plačila. Odločilo je še, da je tožnik dolžan povrniti toženi stranki
njene pravdne stroške v znesku 382.937,00 SIT.
Proti sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik
ter v pritožbi navaja, da je prvo sodišče oprlo svojo
odločitev na stališče, da bi tožniku lahko spodrsnilo le
zaradi mokrih tal, vendar tega kot vzrok za nastanek škode
naj ne bi bilo mogoče upoštevati, ker naj bi šlo za novoto v
postopku. Tožnik je že pred prvim narokom glavne obravnave v
svoji prvi pripravljalni vlogi navedel, da mu je spodrsnilo
na drsljivih betonskih tleh. Na prvem naroku za glavno
obravnavo (to je dne 31.5.2001) pa je tožnik izpovedal, da
mu je spodrsnilo, tla pa so bila spolzka oziroma drseča, ker
se je v telovadnici nabirala vlaga, ko se je zbralo več
ljudi, ki so se potili. Bistvena okoliščina, da so bila tla
spolzka - drsljiva, je bila s strani tožnika zatrjevana že
od začetka postopka. Prvo sodišče je v obrazložitvi sodbe
napačno povzelo vsebino tožnikovih procesnih dejanj in je v
posledici tega nepravilno uporabilo določilo 2. odstavka
286. člena v zvezi z 2. odstavkom 362. člena ZPP. Tudi
zaslišane priče, ki jih je tožnik predlagal pred prvo glavno
obravnavo, so izpovedale, da se je v telovadnici pojavljala
vlaga, vsled katere so bila tla spolzka oziroma drsljiva.
Glede vzroka vlage se priče (razen R.P.) niso izjasnile, tožnik pa je
prisotnost vlage pripisal kondenzu, kot posledici prisotnosti več
ljudi, ki so se potili. Za konkretno zadevo razhajanje v izpovedbah
glede vzroka vlage ni bistvenega pomena, pomembna je ugotovitev, da
so bila tla v času nezgode spolzka - drsljiva in da je v takih
okoliščinah igranje nogometa nevarna dejavnost. Tožnik se pritožuje
tudi zoper odločitev o stroških postopka. Tožnik sodišču druge
stopnje predlaga, da spremeni izpodbijano sodbo in ugodi tožbenemu
zahtevku oziroma podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču
prve stopnje v novo sojenje.
V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka tožnikove
pritožbene navedbe ter sodišču druge stopnje predlaga, da
pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v
okviru pritožbenih razlogov ugotavlja, da je prvo sodišče na
podlagi tožnikovih navedb v tožbi (in pripravljalnih spisih)
in na podlagi izvedenih dokazov ter njihove ocene pravilno
in popolno ugotovilo dejansko stanje ter na tej podlagi tudi
pravilno odločilo o tožbenem zahtevku. Le-tega je tudi po
oceni sodišča druge stopnje utemeljeno zavrnilo iz razloga,
ker tožnik ni dokazal, da vzrok njegove poškodbe izvira iz
toženkine odgovornostne sfere. Iz prvostopne dokazne ocene
izhaja, da bi tožniku lahko spodrsnilo le, če bi bila tla v
telovadnici spolzka zaradi mokrote. Tega dejstva kot vzroka
padca pa tožnik niti v tožbi z dne 7.6.1999 niti v prvi
pripravljalni vlogi z dne 13.4.2001 ni zatrjeval, pač pa je
šele po glavni obravnavi dne 31.5.2001, na kateri so bile
zaslišane priče (in tudi sam), v drugi pripravljalni vlogi z
dne 31.8.2001 začel navajati kot vzrok drsljivost tal
vlažnost oziroma mokroto tal kot posledico kondenza oziroma
dotrajanosti strehe, ki je na določenih mestih prepuščala
vlago ter v tej pripravljalni vlogi priznava, da je bil ta
razlog drsljivosti tal pojasnjen po zaslišanju prič na
obravnavi dne 31.5.2001. Tožnik torej v svoji trditveni
podlagi ni navajal mokrote oziroma vlažnosti kot vzrok
drsljivosti tal, takih trditev tudi ni podal na prvem naroku
za glavno obravnavo dne 19.4.2001, niti na drugem naroku za
glavno obravnavo dne 31.5.2001, na kateri je šele zaslišan
kot stranka izpovedal, da mu je pri doskoku spodrsnilo ter
da so bila tla spolzka. Tožnik pa bi moral v skladu z 286.
členom ZPP najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo
navesti vsa dejstva in dokaze, potrebna za utemeljitev in
ugotovitev njegovih navedb. Tožnik pa niti v postopku pred
prvim sodiščem in tudi ne v pritožbi ne navaja, da dejstva,
da naj bi bila tla v telovadnici mokra, ni mogel brez svoje
krivde navesti pravočasno. Pravilno je torej prvostopno
gledanje, ko je tožnikovo navedbo kot vzrok za spolskost tal
- mokroto, le-to štelo kot novoto, ki je ni smelo upoštevati
zaradi vezanosti na trditveno podlago in zaradi prekluzije
pri navajanju novot. Pritožba zato neutemeljeno očita prvemu
sodišču kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka
286. člena v zvezi z 2. odstavkom 362. člena ZPP. Ena izmed
predpostavk odškodninske obveznosti je pravnorelevantni
vzrok škode, posamezna dejstva o zvezi med škodo in
ravnanjem - vzročni zvezi - so dejanska vprašanja, ki jih
mora navajati in zatrjevati oškodovanec. Tožnik v tej smeri
ni pravočasno podal takih trditev. Sicer pa, kot pravilno
ugotavlja prvo sodišče, niti ni zanesljivih dokazov o tem,
da je tožniku spodrsnilo iz razloga, ker naj bi bila tla v
telovadnici spolzka zaradi mokrote.
Pritožba tudi neutemeljeno izpodbija odločitev o stroških
pravdnega postopka. Le-ta temelji na določbi 1. odstavka
154. člena ZPP. Sama odmera stroškov postopka tožene stranke
pa je razvidna iz njenega stroškovnika, na katerega se prvo
sodišče utemeljeno sklicuje. Tožnik bi lahko vpogledal v
stroškovnik tožene stranke in kolikor bi ugotovil nepravilno
odmero stroškov postopka, bi lahko to konkretiziral v
pritožbenih navedbah. V tej zvezi pa pritožba ne navaja
nobenih dejstvih o morebitni nepravilni odmeri stroškov
postopka.
Ker je glede na navedeno sodišče druge stopnje ugotovilo, da
uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je zato na
podlagi 353. člena ZPP zavrnilo tožnikovo pritožbo in
potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Pravdni stranki morata sami kriti stroške pritožbenega
postopka glede na to, da tožnik s pritožbo ni uspel (1.
odstavek 154. člena ZPP), tožena stranka pa z odgovorom na
pritožbo ni pripomogla k boljši razjasnitvi stvari in zato
za tak odgovor ni upravičena do povračila stroškov (1.
odstavek 155. člena ZPP).