Appeal court quashes temporary order due to lack of proven danger under ZIZ Art. 270.2.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court granted the appeal, quashing the lower court's temporary orders and rejecting the request for a new one. The defendant argued that the existing mortgage and exchange agreement did not prove an intent to hinder creditors, noting the mortgage predated the loans. The court agreed, ruling that mortgages arising from enforcement or prior agreements do not constitute the specific danger required by Article 270 of the Enforcement Act, and that an exchange agreement lacks the subjective intent to obstruct debt collection.
Legislator headnote
AI generatedArt. 270.2 ZIZ; Art. 167 ZIZ; Art. 528.1 Obligations Act: A temporary order requires proven subjective danger; pre-existing mortgages or exchange agreements do not satisfy this threshold.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se
ugovoroma ugodi, sklepa o izdaji začasne odredbe z dne 25.8.2004 in
25.10.2004 razveljavita in predloga za izdajo začasne odredbe z dne
20.8.2004 in 21.10.2004 zavrneta.
[JEDRO]
Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da so nekatere dolžničine
nepremičnine obremenjene s hipotekami, ki so bodisi posledica
razpolaganja same dolžnice (hipoteka v korist S. banke, d.d.) bodisi
predstavljajo zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v skladu s
170. čl. ZIZ, neodvisno od volje dolžnice. Po oceni pritožbenega
sodišča 20.2.2001 vknjižena hipoteka v korist S. banke, d.d.
predstavlja zatečeno stanje pred sklenitvijo spornih posojilnih
pogodb z dne 5.12.2003 in 25.2.2004. Le če bi upnik zatrjeval, da je
dolžnica izposlovala vknjižbo hipoteke šele po sklenitvi pogodb, bi
takšno ravnanje kazalo na njen namen onemogočiti ali otežiti
izterjavo vtoževanih terjatev. Zaznamba sklepa o izvršbi na
nepremičnino s strani sodišča, ki je eno od izvršilnih dejanj pri
izvršbi na nepremičnine (primerjaj s 167. čl. ZIZ), pa zaradi
odsotnosti subjektivnega delovanja dolžnika ne ustreza predpostavki
nevarnosti iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, kot jo ustaljeno pojmuje sodna
praksa. Tudi predlog za vknjižbo lastninske pravice predlagatelja
F.L. na podlagi menjalne pogodbe z dne 2.12.1998 (priloga B 2) ne
omogoča sklepa o verjetno izkazani subjektivni nevarnosti. Čeprav ima
menjava enak poslovni namen kot prodaja, pa je za obravnavano zadevo
odločilna razlika v predmetu izpolnitve pri obeh pogodbah. Z menjalno
pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku,
da mu bo izročil zamenjano stvar, tako da bo ta na njej pridobil
lastninsko pravico.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovora
tožene stranke proti sklepoma o izdani začasni odredbi z dne
25.8.2004 in 25.10.2004.
Proti sklepu se je zaradi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega
stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka,
ki predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani
sklep razveljavi. Navaja, da toženka ne priznava dolga, čeprav takšen
zaključek izhaja iz sklepa sodišča prve stopnje. Očitno je
nesorazmerje med zavarovanjem, ki ga za svojo terjatev zahteva tožena
stranka, in višino terjatve. Res je sicer, da je bil predlog za
vknjižbo lastninske pravice, na katerega se sklicuje sodišče prve
stopnje, vložen 2.7.2004, vendar pa je bila sama menjalna pogodba
sklenjena že leta 1998, daleč pred sklenitvijo spornih posojilnih
pogodb. Predlogi za izvršbo ne dokazujejo namena tožene stranke za
odsvojitev nepremičnin. Tudi hipoteka upnice S. banke, d.d. je bila
najeta tri leta pred to tožbo, zato ne gre za namen tožene stranke
oškodovati tožečo stranko. Samo dejstvo, da tožeča stranka zahteva
veliko vsoto denarja, ne more biti zadosten razlog za izdajo začasne
odredbe.
Pritožba je utemeljena.
Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve morata biti
kumulativno izpolnjeni predpostavki iz 1. odst. 270. čl. Zakona o
izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter alternativno ena izmed predpostavk
iz 2. do 4. odstavka 270. člena ZIZ. Tožeča stranka zatrjuje, da je
zaradi dolžničinega odtujevanja oz. drugačnega razpolaganja s
premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (2.
odst. 270. čl. ZIZ). V sodni praksi se je izoblikovalo ustaljeno
stališče, da zgolj verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo
dolžnik onemogočil ali precej otežil izterjavo, ne zadošča za izdajo
začasne odredbe, ampak mora biti podano dolžnikovo subjektivno
delovanje. Odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti predlogov
za izdajo začasne odredbe oz. neutemeljenosti ugovorov, kar zadeva
predpostavko iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, temelji na naslednjih
pravnorelevantnih okliščinah:
- iz menjalne pogodbe z dne 2.12.1998 med toženko in F.L. izhaja, da
je H.R. dvorišče parc. št. 586/13, vl. št. 661 k.o. H. zamenjala za
del parc. št. 586/8, vl. št. 651 k.o. H.;
- predlog za vknjižbo lastninske pravice predlagatelja F.L. na
podlagi menjalne pogodbe iz leta 1998 je bil vložen 2.7.2004;
- na podlagi notarskega zapisa z dne 3.12.1998 je bila 20.2.2001 na
parc. št. 586/7, vl. št. 661 k.o. H. vknjižena zastavna pravica za
terjatev S. banke, d.d. v znesku 19.000.000,00 SIT z obrestmi in
stroški;
- na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju z dne
13.1.2003 in sklepa Okrajnega sodišča v Kranju z dne 27.11.2003 je
bila 15.9.2003 vknjižena hipoteka za terjatev A., d.o.o. v znesku
573.038,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi;
- na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Kranju z dne 22.1.2002 je
bila 16.11.2001 v zemljiško knjigo vpisana zaznamba izvršbe opr. št.
In 2001/00128.
Iz zemljiškoknjižnih podatkov izhaja, da so nekatere dolžničine
nepremičnine obremenjene s hipotekami, ki so bodisi posledica
razpolaganja same dolžnice (hipoteka v korist S. banke, d.d.) bodisi
predstavljajo zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v skladu s
170. čl. ZIZ, neodvisno od volje dolžnice. Po oceni pritožbenega
sodišča 20.2.2001 vknjižena hipoteka v korist S. banke, d.d.
predstavlja zatečeno stanje pred sklenitvijo spornih posojilnih
pogodb z dne 5.12.2003 in 25.2.2004. Le če bi upnik zatrjeval, da je
dolžnica izposlovala vknjižbo hipoteke šele po sklenitvi pogodb, bi
takšno ravnanje kazalo na njen namen onemogočiti ali otežiti
izterjavo vtoževanih terjatev. Zaznamba sklepa o izvršbi na
nepremičnino s strani sodišča, ki je eno od izvršilnih dejanj pri
izvršbi na nepremičnine (primerjaj s 167. čl. ZIZ), pa zaradi
odsotnosti subjektivnega delovanja dolžnika ne ustreza predpostavki
nevarnosti iz 2. odst. 270. čl. ZIZ, kot jo ustaljeno pojmuje sodna
praksa. Tudi predlog za vknjižbo lastninske pravice predlagatelja
F.L. na podlagi menjalne pogodbe z dne 2.12.1998 (priloga B 2) ne
omogoča sklepa o verjetno izkazani subjektivni nevarnosti. Čeprav ima
menjava enak poslovni namen kot prodaja, pa je za obravnavano zadevo
odločilna razlika v predmetu izpolnitve pri obeh pogodbah. Z menjalno
pogodbo se vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku,
da mu bo izročil zamenjano stvar, tako da bo ta na njej pridobil
lastninsko pravico (1. odst. 528. čl. Obligacijskega zakonika, Ur. l.
RS, št. 83/01). Ker je dolžnica svojo nepremičnino menjala za
nepremičnino v lasti F.L., ni mogoče trditi, da je s svojim
razpolaganjem s premoženjem onemogočila ali precej otežila
uveljavitev upnikove terjatve. Končno tudi druge okoliščine, ki so v
sferi objektivnega (višina vtoževane terjatve in obremenjenost
dolžničinega premoženja) ne utemeljujejo pogoja za izdajo začasne
odredbe iz 2. odst. 270. čl. ZIZ.
Ker je sodišče prve stopnje pri interpretaciji nevarnosti iz 2. odst.
270. čl. ZIZ zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče
pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je
ugovoroma ugodilo, oba sklepa o izdani začasni odredbi razveljavilo
in predloga za izdajo začasne odredbe zavrnilo (3. tč. 365. čl.
Zakona o pravdnem postopku).
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3.
odst. 165. čl. ZPP).