Court distinguishes land registry consent from transfer consent, overturning rejection based on missing notarization.

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne

zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Zemljiškoknjižnega dovolila ni enačiti s soglasjem, ki ga izda

imetnik vknjižene pravice prepovedi obremenitve in odtujitve, da ta

prepoved ni ovira za nadaljnji vpis v zemljiški knjigi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljenega

zavrnilo ugovor predlagateljice in v celoti vzdržalo v veljavi

zemljiškoknjižni sklep referentke, Dn. št. X/Y, z dne 13.7.2004.

Zoper sklep se je v roku iz vseh pritožbenih razlogov

pritožila predlagateljica, ki predlaga, da pritožbeno

sodišče sklep spremeni tako, da dovoli vpis in hkrati dovoli

izbris zaznambe zavrnitve predloga. Navaja, da je bilo

postopanje zemljiškoknjižne referentke napačno, v kolikor je

postopala po sedaj veljavnem Zakonu o zemljiški knjigi

(ZZK-1). Ta zemljiškoknjižni postopek je namreč bil pričet,

ko je še veljal prej veljavni Zakon o zemljiški knjigi (ZZK)

in je predlagateljica še v času veljavnosti prej veljavnega

ZZK na poziv sodišča dopolnila svoj zemljiškoknjižni predlog

tako, da je bil popoln. Ker je referentka odločala o

zemljiškoknjižnem predlogu, ko je že pričel veljati ZZK-1,

bi morala predlagateljico skladno 146. členu opozoriti na

posledice zaradi nepopolnosti njenega predloga po določbah

ZZK-1, česar ni storila. Zato je referentka zmotno uporabila

materialno pravo, ko je vsebinsko zavrnila predlagateljičin

zemljiškoknjižni predlog. Sodišče prve stopnje je napačno

uporabilo materialno pravo tudi s tem, ko je izenačilo

zahtevano soglasje V.S., v korist katere je v zemljiški knjigi

vpisana prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnin, z

zemljiškoknjižnim dovolilom. S predlaganim vpisom lastninske pravice

se namreč ne bi poseglo v pravico V.S. tako, da bi njena pravica

prepovedi odsvojitve in obremenitve prenehala, bila prenesena ali

spremenjena. Predložitev listine o soglasju imetnika pravice

prepovedi odtujitve in obremenitve za predlagani vpis ureja 3. odst.

47. člena ZZK-1 in to določilo ne določa, da mora biti podpis na

soglasju overjen pred začetkom zemljiškoknjižnega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je pritožbeni navedbi, da ne gre med sabo enačiti

zemljiškoknjižnega dovolila (intabulacijska klavzula) in

listine o soglasju imetnika pravice prepovedi odtujitve in

obremenitve, ki mora biti priložena predlogu za vpis, da

vknjižena prepoved ni ovira za vpis v zemljiški knjigi.

Zemljiškoknjižno dovolilo je namreč v definiciji 23. člena

Stvarnopravnega zakonika (SPZ) izjava tistega, čigar pravica

se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje

vpis v zemljiško knjigo. To pomeni, da je to izjava, ki jo

poda dotedanji imetnik pravice, glede katere se predlaga nov

vpis v zemljiški knjigi, s katerim se njegova pravica

prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha. Soglasje

imetnika pravice prepovedi odtujitve in obremenitve pa je

listina, ki jo skladno 3. odst. 47. člena ZZK-1 izda imetnik

te pravice, vse z namenom, da ta prepoved ni ovira za

predlagani nadaljnji vpis v zemljiški knjigi pri vknjiženi

pravici. Ker se s predlaganim zemljiškoknjižnim predlogom,

za katerega je pogoj izdano soglasje imetnika pravice

prepovedi odtujitve in obremenitve, v pravico prepovedi

odtujitve in obremenitve ne posega (prenaša, spreminja,

obremenjuje ali preneha), ampak ta ostaja še naprej na isti

nepremičnini v isti obliki, tega soglasja ni šteti za

zemljiškoknjižno dovolilo v smislu 23. člena SPZ.

Določba 1. točke 3. odst. 149. člena ZZK-1, ki je bila

podlaga za zavrnitev zemljiškoknjižnega predloga

predlagateljice, se nanaša le na zemljiškoknjižno dovolilo,

konkrektno na njegovo overitev in ga glede na zgoraj

navedeno ni možno smiselno uporabiti tudi za soglasje po 3.

ost. 47. člena ZZK-1, in ker za to soglasje ni predpisan

pogoj za njegovo overitev pred pričetkom zemljiškoknjižnega

postopka, kot to velja za zemljiškoknjižno dovolilo, je

sodišče prve stopnje ob izdaji izpodbijanega sklepa zmotno

uporabilo določbo 3. točke 1. odst. 149. člena ZZK-1,

posledično čemur je ostalo dejansko stanje nepopolno

ugotovljeno.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi predlagateljice ugodilo,

izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice razveljavilo in

ji zadevo vrnilo v novo odločanje (5. odst. 161. člena

ZZK-1).