Appeal allowed: Administrative procedure is not a prerequisite for filing a boundary adjustment request.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal overturned the first-instance court's dismissal of a boundary adjustment request, ruling that an administrative procedure is not a mandatory precondition for judicial intervention. The applicant argued that while an administrative process was initiated, the lack of agreement meant the matter should be resolved judicially, whereas the lower court rejected the request due to the absence of prior administrative resolution. The court held that the relevant statutes only require the boundary to be disputed, not that an administrative process must have concluded, thereby allowing the case to proceed.
Legislator headnote
AI generated1. odstavek 29. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot; 131. člen Zakona o nepravdnem postopku: An administrative procedure is not a procedural prerequisite for filing a request for judicial boundary adjustment; the sole condition is that the boundary remains disputed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Upravni postopek ni procesna predpostavka za vložitev predloga za
sodno urditev meje.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbjanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo
predlog za sodno ureditev meje, ker predlagatelj sodišču ni
predložil dokaza o tem, da med strankama ni bilo doseženo
soglasje glede ureditve meje v upravnem postopku.
Proti sklepu se predlagatelj pritožuje zaradi nepravilne
uporabe materialnega prava ter navaja, da je predlagatelj
hotel urediti mejo v upravnem postopku. Ustrezen postopek je
sprožil, vendar soglasje ni bilo doseženo, zato mu je bilo
svetovano, da naj zadevo uredi po sodni poti.
Pritožba je utemeljena.
Ni se mogoče strinjati s sodiščem prve stopnje, da 1.
odstavek 29. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin,
državne meje in prostorskih enot - ZENDMPE daje podlago za
odločitv, kakršno je sprejelo sodišče prve stopnje. Ta člen
določa le, kako ravna upravni organ, četudi po opravljeni
ustni obravnavi meja ostane sporna. Niti citirani zakon niti
Zakon o nepravdnem postopku - ZNP nima določb o tem, da je
upravni postopek procesna predpostavka, da torej ni mogoče
vložiti predloga za sodno ureditev meje, če prej ni bil
uveden upravni postopek. V 131. členu ZNP je določeno, da
sodišče v postopku za ureditev meje uredi mejo, če je ta
sporna, razen če zakon izključuje sodno ureditev meje. Po
ZNP je torej pogoj za ureditev meje le, da je meja sporna.
Vprašanje je torej le, ali je ZENDMPE kot kasnejši predpis
derogiral te določbe ZNP. Če naj bi bilo tako, bi moral
ZENDMPE to jasno in nedvoumno zapisati, kajti gre za
vprašanje dopustnosti sodne poti in tako ni mogoče zgolj z
razlago zakona priti do ugotovitve, da sodna pot ni
dopustna. Taka razlaga bi utegnila pripeljati celo do
kršitve ustavne pravice do sodnega varstva (člen 23/4 Ustave
RS). Sicer pa tudi 1. odstavek 15. člena ZENDMPE poudarja,
da se v upravnem postopku ureja meja po tem zakonu. To torej
pomeni, da je v tem zakonu določeno, kako mejo ureja upravni
organ. Tudi 4. odstavek 25. člena istega zakona daje podlago
za tako razlago. Po tej določbi namreč med drugim geodetska
uprava zavrže zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje tudi,
če je bila meja že urejena v upravnem ali sodnem postopku
oziroma če je tak postopek v teku.
To so torej razlogi, zaradi katerih je bilo treba pritožbi
ugoditi in sklep razveljaviti po uradni dolžnosti v okviru
preizkusa po členu 350/2 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v
zvezi s čl. 37 Zakona o nepravdnem postopku - ZNP. Sodišče
bo torej o predlogu moralo odločati. Glede na razloge,
zaradi katerih je bilo treba pritožbi ugoditi, tisti
pritožbeni razlogi, ki jih predlagatelj uveljavlja, niso
odločilni.