Appeal allowed; court established easement by necessity without owner consent under ZNP rules.

Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter

se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno

odločbo.

[JEDRO]

V postopku za delitev stvari sodišče po uradni dolžnosti odloči o

ustanovitvi stvarne služnosti v skladu s pravili za dovolitev nujne

poti - po teh pravilih pa soglasje lastnikov obremenjenih zemljišč ni

potrebno.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdružilo

nepremičnine, ki so bile v solasti predlagateljev in nasprotnega

udeleženca tako, da F.A. prejme celotni parc. št. 625/13 in 625/14,

I.M. celotno parc. št. 625/15, B.V. celotno parc. št. 625/8 in družba

D. celotno parc. št. 625/9. V korist vsakokratnih lastnikov parc. št.

625/13, 625/14 in 625/15 in v breme služečih zemljišč parc. št. 625/9

in 625/8 je ustanovilo služnostno pravico voženj z osebnimi in

gospodarskimi vozili po trasi v skupni širini 5 m, ki se začne z

javne poti parc. št. 3144/1 pri obstoječem vhodu na parc. št. 625/8

in poteka v nadaljevanju kot varianta II v skici z dne 30.11.2003

sodnega izvedenca geodetske stroke J.Š., ki je sestavni del sklepa

sodišča prve stopnje. V točki 3. je sodišče prve stopnje zaradi umika

predloga ustavilo postopek zoper nasprotnega udeleženca podjetje

G., v 4. točki je ugotovilo koliko znašajo stroški postopka in v 5.

točki je odločilo, da je družba D. dolžna predlagateljem povrniti

stroške v višini 185.833,41 SIT.

Nasprotni udeleženec družba D. se pritožuje zoper odločitev o

ustanovitvi stvarne služnosti in zoper odločitev o povrnitvi stroškov

postopka iz vseh pritožbenih razlogov. Opozarja, da bi moralo sodišče

tudi v korist vsakokratnega lastnika zemljišča parc. št. 625/9 in v

breme zemljišča parc. št. 625/8 ustanoviti stvarno služnost poti, saj

je dostop na nepremičnino parc. št. 625/9 možen le po obstoječi poti.

Meni tudi, da ni potrebna širina poti 5 m, ampak bi za potrebe

gospodujočih zemljišč zadoščala že ožja služnostna pot. Opozarja

tudi, da bi moralo sodišče prve stopnje opredeliti režim uporabe

služnostne poti. Nasprotni udeleženec tudi meni, da za ustanovitev

stvarne služnosti ni bil potreben geometerski izris poti in bi morali

stroške tega izrisa kriti predlagatelji, ki so ga morda potrebovali

zaradi pridobitve lokacijskega dovoljenja za gradnjo. Predlaga, naj

višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter

zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Predlagatelj B.V. pa se prav tako pritožuje zoper odločitev o

ustanovitvi stvarne služnosti. Navaja, da bi moralo sodišče v sklepu

navesti natančen opis in potek stvarne služnosti in da v korist

zemljišč parc. št. 625/15 in 625/13 stvarna služnost dejansko sploh

ni ustanovljena. Meni tudi, da bi moralo sodišče ustanoviti služnost

poti po varianti I kot jo je predlagal geodet v izvedenskem mnenju,

saj bi tako ustanovljena služnost poti najmanj obremenjevala služeča

zemljišča. Sedaj ustanovljena služnostna pot pa najbolj obremenjuje

prav njegovo zemljišče, zato bi moralo sodišče prve stopnje to

upoštevati tudi pri ocenjevanju vrednosti zemljišča, česar pa ni

storilo. Zato predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani

sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbi sta utemeljeni.

Zakon o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86, v nadaljevanju

ZNP) v 125. členu določa, da v postopku za delitev stvari sodišče po

uradni dolžnosti odloči tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če

posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne

more, ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela

razdeljene stvari. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da

nepremičnine, ki so predmet razdružitvenega postopka, predstavljajo

enoten poslovni kompleks, ki na severni strani meji na javno pot -

cesto D. - N.. Pravilno je ugotovilo, da posamezni udeleženci delov

nepremičnin, ki so jim bile znotraj tega kompleksa dodeljene, ne bodo

mogli uporabljati brez ustanovitve stvarne služnosti nujne poti.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sedaj urejen dostop po poti,

ki se začne na skrajnem severozahodnem delu parc. št. 625/8, se po

tej parceli nadaljuje protu jugu, nato pa parc. št. 625/8 prečka

proti zahodu in nato po meji med parc. št. 625/8 in 625/9 poteka

proti jugu do novo nastale parc. št. 625/14.

Izvedenec geodet je v izvedenskem mnenju navedel, da bi bil

najprimernejši in najmanj obremenjujoč dostop do vseh zemljišč po

novem dostopu, ki bi potekal od javne ceste po meji zemljišč parc.št.

625/9 in 625/8 naravnost proti jugu do novo nastale parc. št. 625/14.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da bi lahko

novo pot ustanovilo le ob soglasju vseh udeležencev postopka. Ker

nasprotni udeleženec z ustanovitvijo stvarne služnosti poti, kot jo

je predlagal izvedenec, ni soglašal, je sodišče prve stopnje to

možnost opustilo. To stališče sodišča prve stopnje ni pravilno, saj

stvarno služnost poti sodišče ustanovi po pravilih ZNP za dovolitev

nujne poti, po katerih pa soglasje lastnikov obremenjenih zemljišč ni

potrebno.

Zakon o nepravdnem postopku v 143. členu določa, da sodišče dovoli

nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ne ovira izkoriščanje

ali uporaba zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala. Pri

odločanju o vrsti, obsegu in poteku nujne poti sodišče upošteva

potrebe zemljišča, ki pot potrebuje. Pri tem je treba upoštevati, da

se tuje zemljišče čim manj obremeni. Sodišče bi moralo ta merila

upoštevati in na podlagi teh meril oceniti, katera od obeh poti je za

služeča zemljišča najmanj obremenjujoča, čeprav se vsi udeleženci s

tako ureditvijo ne bodo strinjali. Prav tako sodišče ni ocenilo, ali

je za potrebe gospodujočih zemljišč nujna širina poti 5m, ali pa bi

zadoščala tudi manj široka pot.

Pritožnika imata prav, da mora biti služnostna pravica poti

ustanovljena v korist vseh zemljišč, ki nimajo za redno obdelavo ali

uporabo potne zveze z javnim potnim omrežjem. To pa pomeni da mora

biti pot ustanovljena tudi v korist parc. št. 625/9 v breme parc. št.

625/8 (in obratno v primeru variante I), na kar opozarja družba

D. v pritožbi, prav tako pa tudi v korist prac. št. 625/13 v breme

parc. št. 625/15 in 625/14 in v korist parc. št. 625/15 v breme parc.

št. 625/14, na kar opozarja B.V. v pritožbi. Vsega tega sodišče prve

stopnje ni upoštevalo. Res je tudi, da sodišče prve stopnje tudi ni

ocenilo, ali je zaradi ustanovljene služnosti katero od zemljišč manj

vredno in je zaradi tega to treba upoštevati pri delitvi. Višje

sodišče je tako ugotovilo, da je bilo zaradi zmotne uporabe določb

ZNP dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je na podlagi 355. člena

Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99 do 2/04, v

nadaljevanju ZPP), ki se v skladu z 37. členom ZNP smiselno uporablj

a v nepravdnem postopku, pritožbama ugodilo in je sklep sodišča prve

stopnje v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje

v nov postopek.

Višje sodišče še navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno

ugotovilo, da med skupne stroške postopka za delitev stvari, ki jih

trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih

deležev, spadajo tudi stroški izrisa nujne poti. Zakon o nepravdnem

postopku v 142. členu namreč ne izključuje možnosti, da skico naredi

strokovnjak geodet. Glede na to, da mora sklep sodišča obsegati

natančen potek nujne poti in da je skica o poteku nujne poti sestavni

del sklepa, je v korist vseh udeležencev, da je skica poti strokovno

izrisana.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem

odstavku 165. člena ZPP.