Appeal dismissed; force used against victim to steal bag confirmed by witness testimony.

Pritožba zagovornice obtoženega P. M. se zavrne kot neutemeljena in

se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obtoženec se oprosti plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6.

točke II. odstavka 92. člena ZKP.

[JEDRO]

Prijetje za rame in porivanje starejše oškodovanke, da le ta pade in

iztrganje torbice iz rok oškodovanke pomeni uporabo sile proti žrtvi

(oškodovanki) za dosego cilja - protipravne prilastitve torbice.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je bil obtoženi P. M. spoznan za krivega

kaznivega dejanja ropa po I. odstavku 213. člena KZ. Določena mu je

bila kazen osem mesecev zapora. Preklicana mu je bila pogojna obsodba

Okrajnega sodišča v Kranju (K 46/2002 z dne 29.4.2003 v kateri mu je

bila določena enotna kazen osem mesecev zapora in izrečena enotna

kazen 1 leto in 3 mesece zapora. V izrečeno kazen mu je bil vštet čas

pripora od 7.1.2004. Oproščen je bil plačila stroškov kazenskega

postopka, potrebni izdatki in nagrada zagovornice pa so bili naloženi

v breme proračuna.

Zoper navedeno sodbo se je pritožila zagovornica obtoženca iz vseh

pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano

sodbo spremeni, podredno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču v

novo odločanje.

Višja državna tožilka A. Š. je v svojem pisnem mnenju predlagala

zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica v svoji pritožbi uveljavlja le pritožbene razloge zmotno

ugotovitev dejanskega stanja, posledično kršitve kazenskega zakona,

pritožuje pa se tudi zaradi odločbe o kazenski sankciji. Pritožbeno

sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno

ugotovilo dejansko stanje in na podlagi le tega tudi napravilo

pravilne in logične zaključke, ter jih ustrezno obrazložilo.

Pritožnica nima prav, ko zatrjuje, da obtoženi ni uporabil sile

napram oškodovanki, ampak le proti stvari sami, kar naj bi dokazovalo

tudi obvestilo o telesni poškodbi oškodovanke, iz katerega izhaja, da

je bila pri oškodovanki ugotovljena občutljivost desne polovice

prsnega koša, zlasti med in pod dojko. Takšno sklepanje pritožnice ne

omaje zaključkov sodišča prve stopnje, ki je pri oceni, ali je bila

zoper oškodovanko uporabljena sila ali ne, upoštevalo tudi izpoved

oškodovanke. Ta je nedvoumno izpovedala, da jo je obtoženi po tem, ko

ji je dejal "dajte torbo in denar" in ker mu tega ni izročila, prijel

z rokama za ramena in jo porinil na tla ter ji na tleh ležeči iztrgal

torbico. Taka izpoved oškodovanke pa je potrjena tudi z obvestilom o

telesni poškodbi, na katerega se sklicuje pritožnica in z drugimi

okoliščinami, ki jih je ocenjevalo sodišče prve stopnje (opis

obtoženca na podlagi katerega je bil obtoženi prijet). Izpoved

oškodovanke tako potrjuje zaključke sodišča prve stopnje in torej ne

gre za uporabo sile napram sami stvari in posledično padca

oškodovanke kot to skuša prikazati pritožnica. Porivanje starejše

oškodovanke tako, da izgubi ravnotežje in pade, pomeni uporabo sile,

ki je bila uprabljena zato, da si je obtoženec prisvojil željeni

predmet. Pritožničine navedbe da izkazana obtoženčeva predkaznovanost

ne potrjuje, da bi kdaj prej uporabil silo, ne more izpodbiti

pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje. Pri tem pa pritožbeno

sodišče še opozarja, da je bil obtoženi že kaznovan za kazniva

dejanja, ki v svojem bistvu kažejo na agresivno vedenje obtoženca,

kar je izkazano z izpiskom iz kazenske evidence (poškodovanje tuje

stvari, ogrožanje varnosti, požig).

Pritožbeno sodišče ugotavlja tudi, da je sodišče prve stopnje

ustrezno upoštevalo obtoženčevo obžalovanje pri izrekanju kazni, kot

tudi njegovo obžalovanje in vrnitev predmetov. Ni pa upoštevalo kot

olajševalne okoliščine priznanja, saj ni šlo za takšno priznanje, ki

bi ga bilo mogoče upoštevati in zato sta tako določena in izrečena

enotna kazen primerni tako teži dejanja, kot tudi obtoženčevi

kazenski odgovornosti.

Ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere mora paziti po

uradni dolžnosti (člen 383. ZKP), je pritožbo pritožnice zavrnilo kot

neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da obtoženca na podlagi IV. odstavka

95. člena ZKP v zvezi s členom 98. ZKP oprosti plačila stroškov

kazenskega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena ZKP, saj

je ugotovilo, da je brez premoženja, redne zaposlitve in nima

zadostnih prihodkov in bi bilo zaradi plačila le teh ogroženo njegovo

vzdrževanje.