Appeal dismissed; court upheld first instance judgment regarding witness interview rights and sentencing.

Pritožba zagovornikov obtoženega T. J. se zavrne kot neutemeljena in

se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obtoženi T. J. je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka

povprečnino v višini 100.000,00 SIT.

[JEDRO]

Neutemeljena je ocena obtoženčevega zagovornika, da obtožencu v

začetni fazi kazenskega postopka ni bila dana možnost sodelovati pri

zaslišanju priče - kitajskega državljana, ki ga je dežurna

preiskovalna sodnica zaslišala v okviru nujnih preiskovalnih dejanj.

Kot izhaja iz uradnega zaznamka preiskovalne sodnice, je po odredbi

slednje policist že dan pred zaslišanjem obvestil oba osumljenca, da

sta lahko navzoča pri njegovem zaslišanju. Poleg tega je sodišče prve

stopnje med glavno obravnavo prebralo izpoved te priče in sta se oba

obtoženca lahko tudi na takšen način seznanila z njeno trditvijo.

Zato pravice obrambe niso bile kršene in zatrjevani pritožbeni razlog

ni podan.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje v ponovljenem

postopku oba obtoženca spoznalo za kriva poskusa storitve kaznivega

dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo po členu 311/II v

zvezi s členoma 25 in 22 KZ ter jima izreklo pogojni obsodbi, v

katerih je vsakemu od njiju določilo kazen pet mesecev zapora in

preizkusni dobi dve leti, obtoženemu J. v plačilo naložilo stroške

kazenskega postopka in povprečnino ter te obveznosti obtoženko

oprostilo.

Zoper takšno sodbo so se pritožili zagovorniki obtoženega T. J. in

sicer zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagali,

naj sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višja državna tožilka - svetnica N. L. R. iz Vrhovnega državnega

tožilstva RS je v pisnem mnenju predlagala zavrnitev pritožbe, s

čimer se zagovorniki obtoženca v svojem pisnem odgovoru niso

strinjali.

Pritožba ni utemeljena.

Nikakršnih pomislekov ne vzbujajo prepričljive ugotovitve in

zaključki sodišča prve stopnje glede krivde obeh obtožencev. V

razlogih izpodbijane sodbe je namreč sodišče utemeljeno zavrnilo

zagovora obtožencev ter se pri tem oprlo na objektivne podatke

kazenskega spisa, izpovedbi obeh policistov in na vsebino izpovedbe

Kitajca C. Y. H., ki ni imel nobenega razloga po krivem obremenjevati

obtoženca in ki je že delavcem policije neposredno po prijetju podal

povsem enako izjavo kot kasneje dežurni preiskovalni sodnici, ki ga

je v okviru nujnih preiskovalnih dejanj zaslišala kot pričo.

Zagovornik obtoženca v svoji pritožbi neutemeljeno izpodbija dokazno

oceno sodišča prve stopnje in zmotno ocenjuje, da so bile kršene

pravice obrambe obtoženega J., ker mu naj ne bi bila omogočena

prisotnost ob zaslišanju kitajskega državljana. Že sodišče prve

stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da

zatrjevana kršitev ni bila podana, saj je okrožna državna tožilka

preiskovalni sodnici predlagala, da v smislu določila 165. člena ZKP

opravi nujno preiskovalno dejanje, v okviru katerega naj zasliši kot

pričo kitajskega državljana, saj naj bi ta po podatkih policije v

roku treh dni zapustil Slovenijo. Iz uradnega zaznamka preiskovalne

sodnice z dne 18.4.2000 pa je tudi razvidno, da je po dogovoru z njo

policist PO Ljubljana Polje dan pred tem obvestil oba obtoženca, da

sta pri zaslišanju lahko navzoča. Ne gre tedaj za vsebino odredbe

preiskovalne sodnice o tem, kaj naj policist stori, pač pa za njeno

ugotovitev, kaj je policist storil in zato tudi pritožbeno sodišče ne

dvomi, da vsebina navedenega uradnega zaznamka izraža dejansko stanje

stvari. To posredno izhaja tudi iz nadaljnjega razlogovanja sodišča

prve stopnje, da se obtoženca tudi pravice do zagovornikov nista

poslužila in tako tudi po tej plati ni mogoče oceniti, da so bile

njune pravice kakorkoli kršene. Nobeden od obtožencev v postopku do

izdaje razveljavljene sodbe ni omenjal kakršnegakoli nezakonitega

ravnanja policistov ali sodišča ter je zato sodišče prve stopnje

ravnalo pravilno, ko je zavrnilo predlog zagovornika obtoženca za

izločitev uradnega zaznamka o izjavi priče C. Y. H. in zapisnika o

izpovedbi te priče. Tudi po oceni pritožbenega sodišča namreč ni

izkazano, da bi sodišče prve stopnje kršilo načelo enakosti med

obrambo in obtožbo glede navzočnosti pri zaslišanju te priče v

postopku. Res je branje zapisnika o zaslišanju nedosegljive priče

izjema od pravila neposrednega izvajanja dokazov in jo je že zaradi

tega treba ozko razlagati, vendar pa je evidentno, da obtožencu, ki

je bil o zaslišanju priče obveščen, ni bila prekršena pravica do

obrambe po II. odstavku 371. člena ZKP, ki bi lahko vplivala na

zakonitost sodbe. Poleg tega je bil obtoženec o vsebini izpovedbe te

priče na glavni obravnavi seznanjen in tudi po tej plati ni bilo

poseženo v njegovo pravico do obrambe.

Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje zato ocenjuje, da

uveljavljani pritožbeni razlog ni podan ter je izpodbijana sodba

pravilna in zakonita. Pritožnik sicer izrecno ne izpodbija sodbe v

odločbi o kazni, ker pa pritožba zaradi zmotne in nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja, podana v korist obtoženca, obsega tudi

pritožbo zoper odločbo o kazni, je sodišče druge stopnje preizkusilo

sodbo tudi v tem delu in pri tem ugotovilo, da je sodišče prve

stopnje upoštevalo in pravilno ovrednotilo vse okoliščine, ko se je

odločilo za izrek pogojne obsodbe, pri čemer sta ustrezni tudi višina

določene kazni in dolžina preizkusne dobe. Ker izpodbijana sodba tudi

sicer nima kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP, je sodbo

sodišča prve stopnje potrdilo.

Ker obtoženčev zagovornik s svojo pritožbo ni uspel, bo moral

obtoženec plačati tudi stroške pritožbenega postopka v obliki

povprečnine, katere višino je sodišče določilo ob vrednotenju istih

okoliščin kot sodišče prve stopnje glede stroškov postopka na tej

stopnji.