Court allows appeal dismissing first instance dismissal for late court fee payment proof submission.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Če tožeča stranka tožbi ne priloži dokazila o plačilu dolžne sodne

takse za tožbo, lahko tožbo ustrezno dopolni tako, da sodno takso

plača po vložitvi tožbe ter v roku za dopolnitev predloži dokazilo o

plačilu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje štelo tožbo, vloženo

dne 13.7.2004, za umaknjeno, ker tožeča stranka ni predložila

dokazila, da je sodno takso za tožbo plačala že ob vložitvi tožbe.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh

pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v

nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep

razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Meni, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da mora biti sodna

taksa plačana ob vložitvi tožbe in da je možno podaljšati zgolj rok

za predložitev potrdila o plačilu sodne takse, da pa to ne pomeni

podaljšanja roka za plačilo sodne takse. Sodišče si prestrogo razlaga

določilo 108. člena ZPP, saj ni nikjer navedeno, da mora tožeča

stranka na poziv sodišča predložiti potrdilo, da je bila sodna taksa

plačana že ob vložitvi tožbe, ampak potrdilo, da je sodna taksa

plačana. ZPP v 180. členu določa, da se s tožbo, ki ne vsebuje

potrdila o plačilu sodne takse, ravna kot z nepopolno vlogo. To pa

pomeni, da se tožečo stranko pozove k predložitvi potrdila o plačilu

sodne takse. Tožba je tako popolna tudi, če tožeča stranka sama

naknadno pošlje potrdilo o plačilu sodne takse, ki je plačana po

vložitvi tožbe, saj se s plačilom sodne takse in predložitvijo

potrdila ta pomanjkljivost oz. nepopolnost sanira.

Pritožba je utemeljena.

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lahko tožeča stranka v

skladu z določbo 105. a člena ZPP tožbo dopolni le tako, da predloži

dokazilo, da je plačala sodno takso za tožbo ob vložitvi tožbe, da pa

ji zakon ne daje možnosti plačati sodne takse še po pozivu sodišča.

ZPP v drugem odstavku 105. a člena namreč določa, da če tožbi (in

drugim vlogam, ki so izrecno navedene v prvem odstavku 105. a člena

ZPP) ni predloženo dokazilo o plačilu sodne takse, ki mora biti

plačana po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji za

oprostitev plačila sodnih taks, ravna sodišče s tako vlogo kot z

nepopolno vlogo. Če dokazilo ni predloženo niti v roku za dopolnitev,

se šteje, da je vloga umaknjena. Že na podlagi gramatikalne razlage

določbe drugega odstavka 105. a člena ZPP je zaključiti, da tožeča

stranka izpolni svojo obveznost dopolniti tožbo, če predloži dokazilo

o plačilu sodne takse za tožbo v roku za dopolnitev (čeprav sodno

takso plača po vložitvi tožbe). ZPP namreč ne določa, da mora tožeča

stranka predložiti dokazilo, da je bila sodna taksa plačana že ob

vložitvi tožbe, kar pa je tudi v skladu z določbo 4. odstavka 26.

člena Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST), ki določa, da

sodišče v primeru, če prejme po pošti vlogo, za katero sploh ni

plačana ali ni plačana vsa taksa, ali če taksni zavezanec ne predloži

potrdila o plačilu vse takse, ki se plača v gotovini, pošlje taksnemu

zavezancu opomin, naj v 15 dneh od vročitve opomina plača sodno

takso. ZST torej daje stranki možnost, da sodno takso plača še po

opominu.

Napačno pa si sodišče prve stopnje razlaga namen spremembe 4.

odstavka 180. člena ZPP. Četrti odstavek 180. člena ZPP je pred

novelo ZPP-A določal, da se šteje, da je tožeča stranka tožbo

umaknila, če ne plača predpisane takse za tožbo po opominu, ki ji ga

pošlje sodišče po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji za

oprostitev plačila sodnih taks. Po takratni določbi četrtega odstavka

180. člena ZPP je torej tožeča stranka izpolnila svojo obveznost, če

je sodno takso za tožbo po pozivu sodišča plačala, ne da bi o tem

sodišču predložila kakršno koli dokazilo. Ker pa sodišča o plačilih

sodne takse ne vodijo posebne evidence, sodišča niso mogla

preverjati, ali je tožeča stranka svojo obveznost v roku izpolnila.

Novela ZPP-A je zato to določbo spremenila tako, da se je tožba, ki

ji ni bilo predloženo dokazilo o plačilu sodne takse za tožbo, ki

mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah, in niso podani pogoji

za oprostitev plačila sodnih taks, štela kot nepopolna vloga. Od

tožeče stranke se je zato zahtevalo predložitev dokazila o plačilu

sodne takse (enako kot v določbi 105. a člena ZPP), sicer se je

štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Novela ZPP-B pa je to

določbo kot nepotrebno črtala, ker je le to urejeno v celoti z novo

določbo v 105. a členu, ki velja tudi glede drugih vlog, ki so

izrecno navedene v prvem odstavku 105. a člena ZPP. Namen novele

ZPP-A, ki je spremenila 4. odstavek 180. člena ZPP, je bil torej v

tem, da je stranki poleg obveznosti plačila sodne takse za tožbo

naložila še obveznost predložiti dokazilo o plačilu sodne takse, s

čimer se je olajšalo delo sodišč, ne pa, kot zmotno meni sodišče prve

stopnje, da mora stranka plačati sodno takso že ob vložitvi vloge

brez možnosti naknadnega plačila po pozivu sodišča.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka plačala sodno

takso za tožbo dne 2.8.2004, to je po vložitvi tožbe. Iz podatkov v

spisu pa je razvidno, da je tožeča stranka poslala potrdilo o plačilu

sodne takse za tožbo 3.8.2004 priporočeno po pošti, torej v roku,

določenim s sklepom z dne 14.7.2004. Ker je tožeča stranka pravočasno

predložila dokazilo o plačilu sodne takse za tožbo, sodišče prve

stopnje pa je v nasprotju z določbo drugega odstavka 105. a člena ZPP

štelo tožbo za umaknjeno, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče

stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo

sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člen ZPP).