Unpaid severance pay from employment is a deductible debt despite personal rights of employment not being inheritable.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal, upholding the first-instance judgment ordering the payment of unpaid severance and legal costs. The defendant argued that rights from the employment relationship are strictly personal and extinguished upon the employee's death, regardless of whether the debt had matured. The court ruled that while employment rights are personal, matured but unpaid debts like severance are treated as inheritable obligations similar to pension arrears.
Legislator headnote
AI generatedZakon o delovnih razmerjih; Zakon o pravdnem postopku: Rights from an employment relationship are personal and do not devolve, but matured but unpaid debts such as severance pay are inheritable obligations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu sodba sodišča prve
stopnje potrdi.
[JEDRO]
Pravice iz delovnega razmerja so osebne pravice in se ne dedujejo.
Lahko pa se dedujejo zapadle, a neizplačane dajatve iz delovnega
razmerja - npr. odpravnina ob upokojitvi (podobno kot zapadle, a
neizplačane dajatve iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja).
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženki
naložilo, da mora tožniku v 15 dneh plačati 435.636,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.12.1999 dalje in
28.638,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od 14.7.2003 dalje. Višji tožbeni zahtevek je
sodišče zavrnilo.
Zoper obsodilni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov po
prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l.
RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju
ZPP), obrazloženo pa zaradi zmotne uporabe materialnega
prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja, pravočasno
pritožuje toženka. Predlaga spremembo sodbe in zavrnitev
tožbenega zahtevka. Pritožnica poudarja, da je bila nosilka
pravic iz delovnega razmerja pokojna F.M.. Z njeno smrtjo je pravica
do regresa in odpravnine ugasnila. Gre za strogo osebni pravici, ki
se ne podedujeta. F.M. se je upokojila 15.11.1999 in do smrti v letu
2001 ni zahtevala izplačila regresa in odpravnine. Zavedala se je, da
toženka odpravnine ne zmore plačati.
Pritožba ni utemeljena.
Tožbeni zahtevek na plačilo neizplačanih regresov je sodišče
prve stopnje zavrnilo, zato se sodišče druge stopnje s
pritožbenimi trditvami toženke, kolikor se nanašajo na
regres, ni ukvarjalo.
Pritožnica pravilno poudarja, da so pravice iz delovnega
razmerja osebne pravice in se ne dedujejo. Vendar pa se
lahko dedujejo zapadle, a neizplačane dajatve iz delovnega
razmerja, podobno kot zapadle, a neizplačane dajatve iz
pokojninskega in invalidskega zavarovanja (primerjaj: dr.
Karel Zupančič, Dedno pravo, ČZ Uradni list RS, 1991, str.
32). V tej zadevi gre prav za tak primer, kar je pravilno
ugotovilo sodišče prve stopnje. Terjatev res izvira
neposredno iz delovnega razmerja. V trenutku ko je zapadla,
pa ni bilo ovire, da bi neizpolnjeno terjatev izterjala
upravičenkina dediča.
Pokojna F.M. se je upokojila 15.11.1999. Glede na določbo 51/3. člena
Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Ur. l. RS, št.
40/97) ji je ob upokojitvi pripadla odpravnina. Le-ta je zapadla v
plačilo z dnem prenehanja delovnega razmerja. Na izplačilo odpravnine
ekonomsko stanje delodajalca ne vpliva (primerjaj: sodba Višjega
delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 1204/98).
Prav tako ne vpliva v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da F.M.
odpravnine ni izterjala oz. zahtevala sama. Pritožbena trditev, da so
se delavci toženke zavedali težkega finančnega stanja in so se zato
odpovedali uveljavljanju denarnih nadomestil, pa ne izpodbije skrbne
in prepričljive dokazne ocene sodišča prve stopnje, da ni dokazano,
da bi se pokojna F.M. pravici do odpravnine odpovedala.
Pritožba torej ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je
materialno pravo uporabilo pravilno, podana pa tudi ni
kakšna od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega
postopka, na katere sodišče druge stopnje v skladu z določbo
drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.
Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo 353. člena ZPP
pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo
sodišča prve stopnje.
Odločitev o toženkinih pritožbenih stroških je vsebovana v
odločitvi o zavrnitvi pritožbe.