Supreme Court allows appeal against land registry entry based on repealed unconstitutional provision.

Pritožbi se ugodi in izpodbijani sklep z dne 30.9.1999 spremeni tako,

da se ugovoru ugodi in sklep o vpisu z dne 12.8.1999 spremeni tako,

da se zemljiškoknjižni predlog zavrne.

Pri nepremičnini parc. št. 791, vl. št. 532 k.o. K., se odredi izbris

zaznambe vložene pritožbe in vpisa spremembe meje in izmere, na

katerega se pritožba nanaša.

[JEDRO]

Prehodna določba 137. člena Zakona o zemljiški knjigi iz leta 1995 je

omogočala enostaven odpis zemljišč, ki so bila do uveljavitve tega

zakona uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste in s tem

legalizirala odvzem lastninske pravice, do katerega bi sicer v skladu

z 69. členom Ustave Republike Slovenije v zvezi z Zakonom o stavbnih

zemljiščih iz leta 1997 lahko prišlo šele s pravnomočnostjo odločbe o

razlastitvi. Zato jo je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-224/00 z

dne 9.5.2002 razveljavilo. Kljub temu, da je razveljavitev začela

učinkovati šele po izdaji izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje,

je moralo pritožbeno sodišče učinke te odločbe upoštevati. Iz 44.

člena Zakona o ustavnem sodišču namreč izhaja, da se zakon ali del

zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, za razmerja, nastala

pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o

njih še ni bilo pravnomočno odločeno, ne uporablja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da

se ugovor M.Š. kot neutemeljen zavrne in sklep Okrajnega sodišča v

Kranju z dne 12.8.1999 ohrani v veljavi.

V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje pritožnica

M.Š. navaja, da se ne strinja s priključitvijo dela parc. št. 791 k

parc. št. 1314 - cesta. Stara je 69 let, brez pokojnine in rednih

prihodkov. Prihodek ji nudi le obdelovanje kmetije. Odvzem zemlje ni

rešen ne po zemljiški ne po odškodninski plati. Ker parc. št. 791

meji na družbeno zemljo, bi ji bila lahko dana nadomestna obdelovalna

zemlja. Do danes ni bilo nič plačanega. Tudi v prejšnjem sistemu je

bilo odvzeto več zemljišč brez plačila oziroma z minimalno

odškodnino. Zahteva, da se zadeva pravično uredi tudi za ljudi, ki se

preživljajo s kmetovanjem.

Pritožba je utemeljena.

Ker je bil v obravnavani zadevi sklep zemljiškoknjižnega

referenta o dovolitvi predlaganega vpisa izdan 12.8.1999,

torej pred uveljavitvijo Zakona o zemljiški knjigi iz leta

2003 (ZZK-1; Ur. list RS, št. 58/2003), je moralo pritožbeno

sodišče na podlagi prehodne določbe 1. odstavka 246. člena

ZZK-1 izpodbijani sklep preizkusiti po določbah Zakona o

zemljiški knjigi iz leta 1995 (ZZK/95; Ur. list RS, št.

33/95). Pri tem ni moglo mimo odločbe Ustavnega sodišča RS,

št. U-I-224/00 z dne 9.5.2002, objavljene v Uradnem listu

RS, št. 50/2002 dne 7.6.2002, s katero je Ustavno sodišče

(med drugim) razveljavilo določbo 137. člena ZZK/95, ki je

bila podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa in sklepa o

predlaganem vpisu spremembe meje in izmere parc. št. 791,

vpisane v vl. št. 532 k.o. K.. Učinke omenjene odločbe je moralo

pritožbeno sodišče upoštevati ne glede na to, da je začela učinkovati

šele po izdaji izpodbijanega sklepa. Iz določbe 44. člena Zakona o

ustavnem sodišču (ZUstS; Ur. list RS, št. 15/94) namreč izhaja, da se

zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, za

razmerja, nastala pred tem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če

do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno, ne uporablja. V

obravnavanem primeru bo pravnomočno odločeno šele s sklepom

pritožbenega sodišča.

Določilo 137. člen ZZK/95 je bila prehodna določba tega

zakona, ki je omogočala odpis zemljišč, ki so bila do

uveljavitve ZZK/95 uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo

cest ali za regulacijo vodotokov, in sicer ne glede na

vrednost zemljišča (129. in 130. člen ZZK/95). Vsebinsko

enako je urejal 85. člen Zakona o javnih cestah (ZJC; Ur.

list RS št. 29/97), le da se je ureditev iz 85. člena ZJC

nanašala na zemljišča, ki so bila (le) za gradnjo ali

rekonstrukcijo cest (ne pa tudi za regulacijo vodotokov)

uporabljena do uveljavitve ZJC, torej (še) dve leti po

uveljavitvi ZZK/95. V praksi je to pomenilo poenostavitev

postopka odpisa takih parcel oziroma njihovih delov. Za

izvedbo vpisa so bile potrebne samo tiste listine, iz

katerih je izhajalo, da je bilo določeno zemljišče do

uveljavitve ZZK/95 (oziroma ZJC) že uporabljeno za gradnjo

oziroma rekonstrukcijo cest (ali regulacijo vodotokov).

Ustavno sodišče je v svoji odločbi poudarilo, da sta bila

137. člen ZZK/95 in 85. člen ZJC v neskladju z drugim

členom, 2. odstavkom 14. člena in s 23., 33. in 69. členom

Ustave RS, saj sta pomenila poslabšanje pravnega položaja

lastnikov zemljišč (ki niso sklenili pravnega posla), ker

sta legalizirala odvzem lastninske pravice, do katerega bi

sicer v skladu z 69. členom Ustave RS v zvezi z Zakonom o

stavbnih zemljiščih (Ur. list RS, št. 44/97) lahko prišlo

šele s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. Cilj

razveljavljene ureditve je bil zagotoviti vpis javnih cest

kot objektov v državni ali občinski lasti v zemljiško knjigo

in v okviru te obveznosti razrešiti še odprte odškodninske

zahtevke. Zakonodajalec je želel urediti neurejeno

zemljiškoknjižno stanje javnih cest kot objektov, ki so v

zadnjem pol stoletju večkrat menjali lastnike. Ukrep, ki je

državi oziroma občini zagotavljal zemljiškoknjižni vpis, ne

da bi zanj dobili pravico (s pravnim poslom ali preko

nepravdnega razlastitvenega postopka), pa je bil po oceni

Ustavnega sodišča prekomeren, čeprav je zagotavljal

odškodnino. Ureditev, ki je lastniku zagotavljala odškodnino

za odvzeto nepremičnino oziroma del nepremičnine, ne da bi

do odvzema prišlo pod pogoji, ki jih za razlastitev

predvideva 69. člen Ustave RS, je onemogočala sodno varstvo

lastninske pravice na nepremičninah.

Iz navedenih razlogov je izpodbijani sklep, ker temelji na

razveljavljenem predpisu 137. člena ZZK/95, napačen,

predlagan vpis spremembe meje in izmere parc. št. 791,

vpisane v vl. št. 532 k.o. K., pa neutemeljen. Pritožbeno sodišče je

pritožbi M.Š. ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 95.

člena ZZK/95 spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Na

podlagi iste določbe je hkrati odredilo izbris zaznambe vložene

pritožbe in izbris vpisa, na katerega se je pritožba nanašala.