Appeal allowed; physical division of co-owned property must match share values and use proper valuation methods.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom.

[JEDRO]

Glede na obseg solastnega premoženja se je mogoče strinjati tudi s

kriterijem, naj se pri fizični delitvi kot merilo upošteva velikost

deležev oziroma naj solastniki dobijo v naravi približno svojemu

solastninskemu deležeu odgovarjajoči del nepremičnin. Jasno pa je, da

je mogoče pravilnost opisane metode podvreči kritiki oziroma

preizkusu pritožbenega sodišča samo v primeru, če izpodbijani sklep

vsebuje odločitev o fizični delitvi zemljišč, vrednosti dodeljenega

zemljišča v primerjavi s celotno vrednostjo solastnega premoženja in

podatek o morebitnem odstopanju vrednosti, ki jo prejme solastnik, v

primerjavi z vrednostjo solastninskega deleža.

Pri izračunu relativne vrednosti posameznih zemljišč bi se sodišče

prve stopnje lahko naslonilo na prvotne cenitve izvedencev kmetijske,

gozdarske in gradbene stroke. Ker pa bo moralo tistim solastnikom, ki

bodo prejeli večjo vrednost, naložiti tudi izplačilo drugim

solastnikom, ki bodo prejeli manjšo vrednost, bo potrebna

valorizacija pritožbeno sodišče opozarja, da metoda, ki jo očitno kot

pravilno šteje sodišče prve stopnje z valorizacijo vseh zemljišč z

enotnim faktorjem ni v celoti sprejemljiva. Splošno znano je, da cene

gradbenih parcel rastejo hitreje kot tiste kmetijskih in gozdnih

zemljišč.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo

solastninsko skupnost strank na nepremičninah, vpisanih pri vl. št.

165, 292, 325, 345, 357 in 383, vse k.o. R. tako, da:

-J.Š. prejme v svojo izključno last in posest parc. št. 1295/6, parc.

št. 1295/7, parc. št. 1208/32, 2/8 parc. št. 1355, 1/2 parc. št.

1295/1, parc. št. 1767/1 in parc. št. 1767/2;

-A.Ž. in S.Ž. prejmeta vsak do 1/2 parc. št. 1795 gozd in vsak po 1/8

parc. št. 1295/1;

-J.V. prejme parc. št. 1401, parc. št. 1295/9, parc. št. 1294/6 in

1/2 parc. št. 1397/1;

-M.I. parc. št. 1294/1;

-S.L. parc. št. 82, parc. št. 46/2, parc. št. 46/3, parc. št. 46/4 in

parc. št. 48/2;

-A.L. parc. št. 1295/2 in 1/4 parc. št. 1295/1;

-A.I. parc. št. 1654, parc. št. 1352, parc. št. 1586/17, parc. št.

1586/18, 1/2 parc. št. 1397/1, parc. št. 1588 in parc. št. 1289/7.

Proti sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožila

predlagateljica, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi

in izpodbijani sklep v delu, ki zadeva razdružitev in dodelitev

nepremičnin J.Š. in S.L. spremeni tako, da prejme J.Š. v izključno

last in posest nepremičnine parc. št. 46/2, 46/3, 46/4, 1208/32,

1767/1, 1767/2 in 48/2, vse k.o. R., S.L. pa nepremičnine parc. št.

1295/7, 1/2 parc. št. 82, 2/8 parc. št. 1355 in parc. št. 1654, vse

k.o. R., podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom. Navaja, da

je sklep sodišča prve stopnje v nasprotju z dosedanjima dvema

odločitvama istega sodišča oz. istega sodnika in napotili v sklepih

Višjega sodišča z dne 1.9.1994 in 15.4.1998. Gradbene parcele, ki naj

bi jih prejela predlagateljica, so za gradnjo neprimerne. Parc. št.

1355 ni gradbena parcela, na njej pa je vknjižen M.I., sin A. I., v

sklepu pa tudi ni najti odločitve glede preostalih 6/8. L. v hiši ne

stanuje, saj je njen dom v Prevaljah, do kdaj in koliko je v hišo

vlagala, pa sodišče prve stopnje ni niti ugotavljalo. Razlogovanje,

da parcele 46/2, 46/3, 46/4 in 48/2 predstavljajo zaključeno celoto,

je samovoljno. Zaključeno celoto predstavljata hiša in funkcionalno

zemljišče, ne morejo pa biti vsa zemljišča, ki ležijo drug do

drugega, zaključena celota k hiši. Stališče sodišča, ki nepremičnin

sploh ni ovrednotilo, ni utemeljeno in je v nasprotju z Zakonom o

nepravdnem postopku (ZNP). Ostali solastniki so dogovor dosegli brez

predlagateljice, prav zato bi ga glede morebitnih prikrajšanj ali več

vrednosti moralo presoditi sodišče.

Pritožbeno sodišče vsebine odgovora na pritožbo, ki ga je podala

S.L. ne povzema, saj je pritožba proti sklepu enostransko pravno

sredstvo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v zadevi odločalo že tretjič. Čeprav so bila

navodila sodišča druge stopnje v obeh razveljavitvenih sklepih

podrobna in jasna ter je sodišče prve stopnje v skladu s 1. odstavkom

362. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP

nanje vezano, sodišče prve stopnje ni opravilo vseh pravdnih dejanj

in obravnavalo vseh spornih vprašanj, na katera je opozorilo sodišče

druge stopnje v sklepih z dne 1.9.1994 in 15.4.1998. Pritožbeno

sodišče zato ponovno poudarja, da je pravilno izhodišče sodišča prve

stopnje, ki je pristopilo k fizični delitvi solastnega premoženja,

saj se ta v obravnavani nepravdni zadevi lahko opravi brez bistvenih

težav. Glede na obseg solastnega premoženja se je mogoče strinjati

tudi s kriterijem, naj se pri fizični delitvi kot merilo upošteva

velikost deležev oziroma naj solastniki dobijo v naravi približno

svojemu solastninskemu deležeu odgovarjajoči del nepremičnin. Jasno

pa je, da je mogoče pravilnost opisane metode podvreči kritiki

oziroma preizkusu pritožbenega sodišča samo v primeru, če izpodbijani

sklep vsebuje odločitev o fizični delitvi zemljišč, vrednosti

dodeljenega zemljišča v primerjavi s celotno vrednostjo solastnega

premoženja in podatek o morebitnem odstopanju vrednosti, ki jo prejme

solastnik, v primerjavi z vrednostjo solastninskega deleža. Samo pod

navedenimi pogoji je mogoče preveriti, ali je bilo spoštovano v

konkretnem primeru sicer pravilno merilo, naj se pri fizični delitvi

primarno upošteva velikost deležev udeležencev nepravdnega postopka.

Ker sodišče prve stopnje izpodbijane odločitve ni utemeljilo na

opisani način, v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih in

se ne more preizkusiti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo,

izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje

v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Ker utemeljeno ni mogoče pričakovati, da bi sodišče prve stopnje

odstopilo od dosedanjih stališč, je še odločilo, da se ponovljeni

postopek opravi pred drugim sodnikom (356. v zvezi s 366. členom ZPP

v zvezi s 37. členom ZNP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti

opisane pomanjkljivosti. Upoštevati bo moralo, da lahko udeleženci in

sodišče preizkusijo, ali je sodišče prve stopnje spoštovalo načelo

fizične delitve po velikosti solastninskih deležev, če odločitev o

delitvi solastnega premoženja spremlja ustrezen izračun vrednosti

deležev, ki jih prejmejo posamezni solastniki. Že bežna analiza

fizične delitve, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, namreč kaže, da

je sodišče prve stopnje bistveno odstopilo od izhodišča, za katerega

se je sicer samo opredelilo. Odločilo je npr., da A.L., ki je

solastnica premoženja do 14/112, prejme v izključno last parc. št.

1295/2 in 1/4 parc. št. 1295/1 k.o. R.. Vrednost teh nepremičnin

(glej cenitev izvedenca gradbene stroke S.J. iz novembra 1992, str.

13, list. št. 52) je še enkrat večja kot vrednost, ki solastnici

pripada glede na njen solastninski delež. Takšno razhajanje bi bilo

dopustno le v primeru, če bi se vse stranke med seboj poravnale in s

tem izkazale izrecno voljo do tega, da so bodisi prikrajšane bodisi

obogatene.

Pri izračunu relativne vrednosti posameznih zemljišč bi se sodišče

prve stopnje lahko naslonilo na prvotne cenitve izvedencev kmetijske,

gozdarske in gradbene stroke. Ker pa bo moralo tistim solastnikom, ki

bodo prejeli večjo vrednost, naložiti tudi izplačilo drugim

solastnikom, ki bodo prejeli manjšo vrednost, bo potrebna

valorizacija cenitev. Z namenom izogniti se morebitni zmotni uporabi

materialnega prava, pritožbeno sodišče opozarja, da metoda, ki jo

očitno kot pravilno šteje sodišče prve stopnje (zanjo pa se zavzemajo

tudi nekateri udeleženci v postopku, glej list. št. 222, narok

24.6.2003) z valorizacijo vseh zemljišč z enotnim faktorjem ni v

celoti sprejemljiva. Splošno znano je, da cene gradbenih parcel

rastejo hitreje kot tiste kmetijskih in gozdnih zemljišč. To

potrjujejo tudi valorizacije cenitev v spisu, glede katerih pa se

vendarle zastavlja vprašanje, ali brez dodatnih pojasnil lahko

predstavljajo podlago za obračun vrednosti zemljišč, ki bodo pripadla

posameznim solastnikom. Izvedenca gozdarske in kmetijske stroke sta

namreč svojo nalogo v zvezi z valorizacijo opravila tako, da sta

zemljišča ponovno ovrednotila, medtem ko je izvedenec gradbene stroke

valorizacijo opravil s pomočjo revalorizacijskega koeficienta za

obdobje od 1.11.1992 do 28.2.2003. Vsa nakazana vprašanja bo najlaže

razjasniti s prisotnostjo in zaslišanjem vseh izvedencev na naroku.

Kar pa zadeva spor med predlagateljico J.Š. in nasprotno udeleženko

S.L. glede dodelitve nepremičnin parc. št. 46/4 in 48/2, so po oceni

pritožbenega sodišča zaenkrat argumenti prve, s katerimi utemeljuje

svoj močnejši interes v ravnovesju z razlogi, ki jih v prid

odločitvi, naj se zemljišči dodelita njej, navaja druga. Pritožba ima

prav, da zaenkrat ni izkazano, da bi bil za funkcionalno uporabo

hiše, stoječe na parc. št. 82, potreben cel kompleks hiš par. št.

46/2, 46/3, 46/4 in 48/2. Na to vprašanje in na vprašanje o

primernosti za gradnjo parcel parc. št. 1295/6 in 1295/7 bo sodišče

najlaže odgovorilo tako, da bo opravilo ogled na kraju samem, kot je

sicer že predlagala predlagateljica na naroku 24.6.2003.