Tenant's failure to notify landlord of repair needs exempts owner from liability for third-party injury.

Pritožbi se ugodi in izpodbijani del vmesne sodbe spremeni tako, da

se tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine s pripadki zoper

drugotoženko zavrne.

Tožnica je dolžna drugotoženki v roku 15 dni povrniti 72.600,00 SIT

stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 11.11.2003 dalje do plačila, in 99.000,00 SIT stroškov

pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 22.9.2004 dalje do plačila.

[JEDRO]

1. Imetnik nevarne stvari, ki jo je poveril drugemu, da jo uporablja,

za škodo, povzročeno z uporabo te stvari tretjemu, ni odgovoren.

Enako kot on (to je namesto njega) odgovarja dejanski uporabnik

stvari.

2.Če nastane potreba, da se na poslovni stavbi ali poslovnem prostoru

izvršijo popravila, ki bremenijo najemodajalca v zvezi z vzdrževanjem

poslovnega objekta oziroma poslovnih prostorov, v stanju v kakršnem

je bil izročen, in da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen z

najemno pogodbo, mora najemnik najemodajalcu brez odlašanja to

sporočiti in mu dati za izvedbo popravil primeren rok. Če tega ne

stori, najemodajalcu ni mogoče očitati krivdne odgovornosti za škodo,

povzročeno z uporabo nepopravljenega poslovnega objekta oz.

poslovnega prostora tretjemu.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo razsodilo, da sta

prvo in drugotoženka solidarno odgovorni za škodo, ki jo je tožnica

utrpela v nesreči dne 7.9.1999. Odločitev o stroških je pridržalo za

poznejšo sodbo.

Iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa iz razloga zmotne uporabe

materialnega prava, se zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožuje

drugotoženka. Poudarja, da sta se s prvotoženko s pogodbo o uporabi

opremljenih poslovnih prostorov dogovorili, da drugotoženka opravlja

le investicijsko vzdrževalna dela, drugih del pa ne. Da je temu tako,

izhaja tudi iz določb pogodbe o določitvi in načinu plačevanja

stroškov obratovanja in tekočega vzdrževanja opremljenih poslovnih

prostorov, da stroške vzdrževanja, koriščenja in stroške popravila na

prostorih in opremi plačuje uporabnica le teh, torej prvotoženka.

Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je popravilo odlepljenega

traku na stopnicah, ki je bil vzrok poškodbe, moč šteti za

investicijsko vzdrževanje. Po njenem prepričanju gre za "obratovalni

strošek v posledici kot vzdrževanje". Drugotoženka poslovnih

prostorov ne uporablja, zato tudi ni seznanjena z morebitnimi

poškodbami. Za nastalo škodo torej ne more biti odgovorna. Po

določilu 174. člena Zakona o obligacijskih razmerjih je za škodo

odgovoren le uporabnik prostorov. Iz navedenih razlogov pritožnica

predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del vmesne sodbe spremeni

tako, da tožbeni zahtevek zoper drugotoženko zavrne, podrejeno pa v

tem delu vmesno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje

v novo sojenje.

Pritožba je bila v skladu z določbo 1. odstavka 344. člena Zakona o

pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 40/2004 - drugo uradno

prečiščeno besedilo) vročena tožnici, ki pa nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožnica je zoper prvo in drugotoženko vložila tožbo na plačilo

odškodnine. V tožbi je navedla, da se je poškodovala pri delu, ko se

je zaradi odtrganega in dvignjenega zaščitnega PVC traku na kamnitih

stopnicah spotaknila in padla, pri čemer se tudi ni mogla oprijeti

stopnične ograje, ker je bilo oprijemalo odlomljeno. Tožbo je vložila

zoper svojo delodajalko (prvotoženko) in lastnico poslovnih

prostorov, v katerih je prišlo do škodnega dogodka (drugotoženko).

Drugotoženka, katere odgovornost je v tej fazi še edina sporna, naj

bi bila za nastalo škodo odgovorna objektivno kot imetnica nevarne

stvari (stopnic) ali krivdno, ker ni poskrbela za ustrezno

vzdrževanje stopnic.

Drugotoženka se je odgovornosti upirala z navedbo, da bi jo morala o

potrebi popravila stopnic v skladu z določbo VII. člena Pogodbe o

uporabi opremljenih poslovnih prostorov z dne 22.10.1998 (priloga A2)

obvestiti prvotoženka. Ker prvotoženka tega ni storila, drugotoženka

za poškodbo stopnic sploh ni vedela.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani vmesni sodbi zaključilo, da na

odgovornost drugotoženke dejstvo, da jo prvotoženka o potrebi za

popravilo stopnic ni obvestila, ne vpliva. Drugotoženka bi morala kot

imetnica nevarne stvari na podlagi določbe IV. člena Pogodbe o

uporabi opremljenih poslovnih prostorov izvesti vsa potrebna

vzdrževalna dela, torej tudi popravilo stopnic.

Tak zaključek sodišča prve stopnje je materialnopravno napačen. O

objektivni odgovornosti drugotoženke iz razloga, ker naj bi bile po

trditvah tožnice stopnice v okoliščinah konkretnega škodnega dogodka

nevarne, drugotoženka pa je njihova imetnica, ne moremo govoriti že

samo iz razloga, ker je s poslovnimi prostori dejansko razpolagala

prvotoženka. Po določbi 1. odstavka 176. člena Zakona o obligacijskih

razmerjih (ZOR; Ur. l. SFRJ, št. 29 /78- Ur. l. RS, št. 83/2001), ki

ga je pritožbeno sodišče uporabilo na podlagi prehodne določbe 1060.

člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/2001), imetnik

nevarne stvari, ki jo je poveril drugemu, da jo uporablja, za škodo,

povzročeno z uporabo te stvari tretjemu, ni odgovoren. Enako kot on

(to je namesto njega) odgovarja dejanski uporabnik stvari. Na drugi

strani bi morali biti za krivdno odgovornost drugotoženke kumulativno

podani vsi splošni pogoji odškodninskega (civilnega) delikta. Po

oceni pritožbenega sodišča tožnici ni uspelo dokazati, da je njena

škoda nastala zaradi nedopustne opustitve drugotoženke. Drugotoženka

je zatrjevala, tožnica ali prvotoženka pa temu nista ugovarjali, da

je izvedbo popravila stopnic opustila, ker za potrebo po popravilu ni

vedela. O tem bi jo morala obvestiti prvotoženka, kar izhaja iz

določbe VII. člena Pogodbe o uporabi opremljenih poslovnih prostorov.

Kot je bilo že zapisano, sodišče prve stopnje takemu ugovoru

drugotoženke ni sledilo, ker je štelo, da je drugotoženka imetnica

nevarne stvari. Vendar je treba omenjeni ugovor drugotoženke

obravnavati še z vidika morebitne njene krivdne odgovornosti. Tožnica

je tožbi priložila Pogodbo o uporabi opremeljenih poslovnih

prostorov, v kateri so določene pravice in obveznosti prvotoženke kot

najemnice in drugotoženke kot najemodajalke poslovnih prostorov, v

katerih je prišlo do škodnega dogodka. Kot je ugotovilo že sodišče

prve stopnje, sta se pogodbeni stranki v njej dogovorili, da bo vsa

investicijska in vzdrževalna dela v poslovnih prostorih in na skupnih

prostorih, delih in napravah v poslovnem objektu opravljala

drugotoženka kot najemodajalka (IV. člen pogodbe). Na drugi strani

določba VII. člena pogodbe določa obveznost prvotoženke kot

najemnice, da drugotoženko nemudoma obvesti o vsaki nevarnosti, ki

grozi predmetu pogodbenega razmerja in o morebitnih poškodbah.

Obveznost obvestila najemnika poslovnih prostorov o potrebi popravil

še širše določa 1. odstavek 16. člena Zakona o poslovnih stavbah in

poslovnih prostorih (ZPSPP; Ur. l. SRS, št. 18/74 do Ur. l. RS, št.

102/2002 - odločba Ustavnega sodišča). V njem je določeno, da mora

najemnik, če nastane potreba, da se na poslovni stavabi ali poslovnem

prostoru izvršijo popravila, ki bremenijo najemodajalca po 14. členu

ZPSPP (torej popravila v zvezi z vzdrževanjem poslovnega objekta

oziroma poslovnih prostorov, v stanju v kakršnem je bil izročen, in

da ga je mogoče uporabiti v namen, ki je določen z najemno pogodbo)

najemodajalcu brez odlašanja to sporočiti in mu dati za izvedbo

popravil primeren rok. Teh predpisov, ki urejajo in so tudi v času

sklepanja pogodbe o uporabi opremljenih poslovnih prostorov in

nastanka škodnega dogodka urejali najem poslovnih prostorov, sodišče

prve stopnje pri odločitvi o odškodninski odgovornosti drugotoženke

ni upoštevalo. Ob upoštevanju citiranih določb pa drugotoženki ni

mogoče očitati odgovornosti po načelu krivde, saj popravila ni bila

dolžna opraviti, ker jo prvotoženka o potrebi za popravilo ni

obvestila. Zato je tožbeni zahtevek zoper drugotoženko (tudi) iz

naslova krivdne odgovornosti neutemeljen.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani del vmesne

sodbe spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zoper drugotoženko

zavrnilo (4. točka 358. člena ZPP). Zaradi neuspeha v pravdi je

dolžna tožnica drugotoženki povrniti stroške pravdnega postopka, ki

jih je pritožbeno sodišče odmerilo na podlagi Odvetniške tarife za

sestavo odgovora na tožbo v višini 500 točk in za sestanek s stranko

v višini 50 točk. Skupaj z 20 % DDV je tožnica dolžna drugotoženki

povrniti 72.600,00 SIT stroškov pravdnega postopka, in sicer v skladu

z zahtevo drugotoženke v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od dneva izdaje odločbe sodišča prve stopnje do plačila.

Drugotoženka je upravičena tudi do potrebnih stroškov sestave

pritožbe v višini 750 točk, kar skupaj z 20 % DDV znaša 99.000,00

SIT. V primeru zamude s plačilom tega zneska bo morala tožnica

drugotoženki povrniti tudi zakonske zamudne obresti od dneva izdaje

drugostopenjske sodbe do plačila.