Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 676/2004 ECLI:SI:VSLJ:2004:II.CP.676.2004 AI generated

Appeal dismissed because no legal interest exists despite procedural error in small claims procedure.

Case Number VSL sklep II Cp 676/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the appellant's protest against a first-instance ruling that declared the proceedings dormant. Although the lower court incorrectly applied rules regarding the lack of a dormant period in small claims cases, the appellant suffered no disadvantage as the case was already concluded by a default judgment. Consequently, the court found no legal interest in challenging the procedural error, rendering the appeal inadmissible under the relevant procedural code.

Legislator headnote

AI generated

2. odst. 450. čl. ZPP; 455. čl. ZPP; 343. odst. 3. čl. ZPP; 365. čl. ZPP: A procedural error in declaring proceedings dormant in a small claims case does not grant legal interest for appeal if the party has already obtained a default judgment and suffered no disadvantage.

Keywords

AI generated
small claims procedure procedural error legal interest dormant proceedings default judgment inadmissible appeal procedural code

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je res napačno uporabilo omenjene določbe ZPP,

saj je spregledalo, da v postopku v sporih majhne vrednosti ni

mirovanja postopka (2. odst. 450. čl. ZPP). Vendar pa izpodbijani

sklep, glede na omenjeno sankcijo iz 455. čl. ZPP, za tožečo stranko

ne pomeni neugodne odločbe. Če je tako, potem nima pravnega interesa

za njeno izpodbijanje s pritožbo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo mirovanje

postopka od 12.2.2004 dalje.

Proti takšni odločitvi je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo,

s katero uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka,

podredno pa zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in

zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga razveljavitev

izpodbijanega sklepa. Poudarja, da gre za spor majhne vrednosti, v

postopku v sporih majhne vrednosti pa ni mirovanja postopka. Glede na

navedeno je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega

postopka. Podredno še navaja, da na naroku z dne 3.12.2003 niso bili

izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka navedeni v 209. čl. ZPP. Na

omenjenem naroku za glavno obravnavo, na katerem je bila tožnica

prisotna, je sodišče prve stopnje postopek zaključilo in je bilo

dolžno le še izdati sodbo. Izpodbijani sklep je zato za tožnico

popolno presenečenje. Tožnici tudi niso znana dejstva, na podlagi

katerih je sodišče izdalo predmetni sklep. Obrazložitve v tem smislu

pa izpodbijani sklep ne vsebuje.

Pritožba ni dovoljena.

Podatki spisa potrjujejo pritožbene navedbe tožnice, da je sodišče

prve stopnje 3.12.2003 opravilo in zaključilo narok za glavno

obravnavo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke. Vendar pa je

s sklepom z dne 15.12.2003 ugodilo predlogu tožene stranke za vrnitev

v prejšnje stanje. Če se dovoli vrnitev v prejšnje stanje, se pravda

vrne v tisto stanje, v katerem je bila pred zamudo (2. odst. 116. čl.

Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje

je zato ponovno razpisalo narok za glavno obravnavo, na katerega sta

bili obe pravdni stranki pravilno vabljeni. Tožnica je vabilo na

narok za glavno obravnavo prejela skupaj s sklepom o dovolitvi

vrnitve v prejšnje stanje 17.12.2003. Vendar pa na (prvi) narok za

glavno obravnavo, ki se je vršil 12.2.2004, nobena od pravdnih strank

ni pristopila.

Pritrditi je treba tožnici, da za ta spor, ki se nanaša na denarno

terjatev v višini 26.210,50 SIT, veljajo pravila za spor majhne

vrednosti (443. čl. ZPP). Po pravilih omenjenega postopka pa

nepristop tožeče stranke na narok za glavno obravnavo pogojuje izdajo

sodbe zaradi odpovedi (455. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je res

napačno uporabilo omenjene določbe ZPP, saj je spregledalo, da v

postopku v sporih majhne vrednosti ni mirovanja postopka (2. odst.

450. čl. ZPP). Vendar pa izpodbijani sklep, glede na omenjeno

sankcijo iz 455. čl. ZPP, za tožečo stranko ne pomeni neugodne

odločbe. Če je tako, potem nima pravnega interesa za njeno

izpodbijanje s pritožbo. Ker je v skladu z določilom 3. odst. 343.

čl. ZPP takšna pritožba nedovoljena, jo je bilo treba zavreči (365.

čl. ZPP).