Court vacates first-instance decision on agricultural land return due to erroneous refusal of site inspection.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court vacated the first-instance judgment regarding the return of specific agricultural parcels to a defunct entity's successor. The appellant argued that returning these plots would fragment a unified farm complex, violating the requirement for economic viability under the Law on Denationalization. The court found the lower court erred by refusing a mandatory on-site inspection necessary to verify whether the land's functional integrity would be compromised. Consequently, the case was remanded for a new trial where the court must determine if the parcels can legally be returned or if co-ownership rights must be established.
Legislator headnote
AI generated2nd paragraph of Article 27 of the Law on Denationalization; The court must conduct an on-site inspection when returning agricultural land to ensure the functional integrity of the farm complex is not compromised and economic viability is maintained.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v
točkah 1, 2 in 3 izreka, v kolikor se te točke nanašajo na parcele
1057/2, 1058, 1063, 1064/2, vse vpisane v vl. št. 1100 k.o.
Z., ter v celoti v 4. točki izreka, ter se v tem obsegu zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča v izpodbijanem
sklepu zmotno meni, da ogled na terenu ni potreben. Na ta način bi se
namreč lahko ugotovilo, ali bi se z vrnitvijo spornih kmetijskih
zemljišč v last in posest okrnila funkcionalnost kompleksov
kmetijskih zemljišč ali pa bi prišlo do takšne razdrobljenosti
parcel, ki bi onemogočala ekonomično obdelavo (2. odst. 27. člena
ZDen).
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka
odločilo, da se denacionalizacijskemu upravičencu pok. J. M. vrnejo
v last in posest nepremičnine, danes označene s parc. št. 1057/1,
1057/2, 1058, 1059, 1062, 1063, 1064/1 in 1064/2, vse vpisane v vl.
št. 1100 k.o. Z.. V točki 2 izreka je za skrbnika za posebni primer
postavilo E. M., ki je dolžan začasno upravljati z v 1. točki izreka
vrnjenimi nepremičninami do pravnomočnega sklepa o dedovanju po pok.
denacionalizacijskem upravičencu. V točki 3 izreka je odločilo, da je
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov dolžan vrniti nepremičnine s
parc. št. 1059, 1057/1, 1062 in 1064/1, vse vl. št. 1100 k.o.
Z., v last denacionalizacijskemu upravičencu pok. J. M. in v posest
skrbniku za posebni primer E. M., nepremičnine s parc. št. 1057/2,
1058, 1063 in 1064/2, vse vl. št. 1100 k.o. Z., pa v last
denacionalizacijskemu upravičencu J. M., vse v petnajstih dneh po
pravnomočnosti tega sklepa pod izvršbo. V nadaljevanju je odločilo,
da je nasprotna udeleženka A. d.o.o. dolžna izročiti nepremičnine s
parc. št. 1057/2, 1058, 1063 in 1064/2, vse vl. št. 1100 k.o.
Z., v posest skrbniku za posebni primer E. M. (4. točka izreka
sklepa). Postopek zoper S. d.d. pa je ustavilo (5. točka izreka
sklepa). V točki 6 izreka pa je odločilo, da je skrbnik za posebni
primer dolžan povrniti Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS znesek
v višini 1.504.453,10 SIT iz naslova prejete kupnine po kupoprodajni
pogodbi, sklenjeni med denacionalizacijskim upravičencem in
AE z dne 6.2.1970.
Zoper ta sklep v delu, kolikor se nanaša na vrnitev parcel št.
1057/2, 1058, 1063 in 1064/2, se je pritožila nasprotna udeleženka
A. d.o.o. (v nadaljevanju: nasprotna udeleženka), ki uveljavlja vse
dovoljene pritožbene razloge. Navaja, da je sodišče prve stopnje v
postopku storilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko je dne
22.10.2002 opravilo narok kljub dejstvu, da nasprotna udeleženka na
narok ni bila pravilno vabljena, kar sodišče tudi samo
ugotavlja v obrazložitvi sklepa. Sodišče prve stopnje pa je tudi
zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zakon o
denacionalizaciji (Ur.l. RS/I, št. 27/91 s spremembami; ZDen) v
drugem odstavku 27. člena določa, da se vračajo kmetijska zemljišča v
last in posest, če se s tem ne okrni funkcionalnost kompleksov
kmetijskih zemljišč oziroma kompleksov trajnih nasadov, ali če s tem
ne pride do takšne razdrobljenosti parcel, ki bi onemogočala
ekonomično obdelavo. Sama je v postopku na prvi stopnji navajala, da
ima nepremičnine parc. št. 1057/2, 1058, 1063 in 1064/2, vse vpisane
v vl. št. 1100 k.o. Z., v posesti na podlagi sklenjene zakupne
pogodbe s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ter da se vse
navedene parcele nahajajo v funkcionalno zaokroženem kompleksu
kmetijskih zemljišč z interno oznako T10. Vse parcele so sicer
evidentirane kot samostojne parcele, vendar pa v naravi mej med
posameznimi parcelami ni in vse tvorijo zaokrožen kompleks - njivo,
ki se obdeluje kot enovita večhektarska njiva. Zaradi načina obdelave
celotne njive bi izločitev navedenih parcel v last in posest
denacionalizacijskemu upravičencu pomenila drobitev kompleksa, kar bi
povzročilo neekonomičnost obdelave kompleksa, ker je mehanizacija
prilagojena na velike delovne širine. Za svoje trditve je predložila
tudi dokaze in sicer fotokopijo katastrskega načrta in predlagala
ogled na terenu. Iz obrazložitve sklepa je razvidno, da je sodišče
dejstvo, da se navedene parcele ne nahajajo v zaokroženem kompleksu,
ugotovilo na podlagi zemljiškoknjižnega izpiska in posestnega lista.
Iz obrazložitve pa ni razvidno, kako je presodilo fotokopijo
katastrskega načrta. Ker gre za odstop dejanskega stanja od
katastrskega, bi sodišče prve stopnje moralo opraviti ogled na terenu
in se samo prepričati o tem, da vse parcele tvorijo zaokrožen
kompleks - njivo, ki se obdeluje kot enovita večhektarska njiva.
Glede očitka, da iz odgovora nasprotne udeleženke ni razvidno,
kolikšen delež na kompleksu naj bi predstavljale te nepremičnine, pa
meni, da bi sodišče ne glede na navedbe nasprotne udeleženke to
dejstvo moralo ugotavljati z izvedencem. Predlaga, da pritožbeno
sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni, podrejeno pa razveljavi
in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Predlagatelji so na pritožbo nasprotne udeleženke odgovorili in
predlagali, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in
potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožba je utemeljena.
Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni
storilo bistvene kršitve določb postopka s tem, ko na narok dne
22.10.2002 nasprotne udeleženke ni vabilo. Sodišče prve stopnje je po
opravljenem naroku nasprotni udeleženki poslalo fotokopijo zapisnika
o opravljenem naroku, naknadno pa razpisalo nov narok, na katerega je
bila nasprotna udeleženka pravilno povabljena in je na njem imela
možnost sodelovati. Glede na navedeno nasprotni udeleženki ni bila
odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
V drugem odstavku 27. člena ZDen je določeno, da se kmetijska
zemljišča vračajo v last in posest, če se s tem ne okrni
funkcionalnost kompleksov kmetijskih zemljišč oziroma kompleksov
trajnih nasadov ali če s tem ne pride do takšne razdrobljenosti
parcel, ki bi onemogočala ekonomično obdelavo. Če zemljišča ni mogoče
vrniti v last in posest, se po tretjem odstavku 27. člena ZDen v
korist upravičenca, čigar zemljišče, ki je bilo podržavljeno, leži v
območju kompleksa zemljišč v družbeni lastnini, vzpostavi
solastninska pravica.
Kompleks kmetijskih zemljišč predstavljajo zemljišča, ki v naravi
tvorijo urejeno sestavo površin, namenjenih kmetijski obdelavi, ne
glede na to, ali je ureditev takšne sestave ustrezno zapisana v
zemljiškem katastru oziroma zemljiški knjigi. Nasprotna udeleženka je
v postopku na prvi stopnji navajala, da parcele št. 1057/2, 1058,
1063 in 1064/2, vse vpisane v vl. št. 1100 k.o. Z., sodijo v
zaokrožen kompleks - njivo, ki se obdeluje kot enovita večhektarska
njiva. Zaradi načina obdelave celotne njive bi izločitev navedenih
parcel v last in posest denacionalizacijskemu upravičencu pomenila
drobitev kompleksa, kar bi povzročilo neekonomičnost obdelave
kompleksa, ker je mehanizacija prilagojena na velike delovne širine.
V dokaz svojih trditev je predložila fotokopijo katastrskega načrta
(ki je sodišče prve stopnje zaenkrat še ni ocenilo) in predlagala
ogled na terenu. Sodišče prve stopnje po oceni pritožbenega sodišča v
izpodbijanem sklepu zmotno meni, da ogled na terenu ni potreben. Na
ta način bi se namreč lahko ugotovilo, ali bi se z vrnitvijo spornih
kmetijskih zemljišč v last in posest okrnila funkcionalnost
kompleksov kmetijskih zemljišč ali pa bi prišlo do takšne
razdrobljenosti parcel, ki bi onemogočala ekonomično obdelavo (2.
odst. 27. člena ZDen). Zaradi zmotne presoje sodišča prve stopnje
glede potrebnosti ogleda je dejansko stanje v zvezi s podanostjo
zakonskih pogojev iz drugega odstavka 27. člena ZDen ostalo nepopolno
ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotne udeleženke
ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v kolikor se
nanaša na parcele 1057/2, 1058, 1063, 1064/2, vse vpisane v vl. št.
1100 k.o. Z.) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve
stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem
postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami - ZPP v zvezi s 37.
členom Zakona o nepravdnem postopku; Ur. l. SRS, št. 30/86 s
spremembami - ZNP).
V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo opraviti ogled
na terenu, kot je to predlagala nasprotna udeleženka. Šele v primeru,
če bo na podlagi ogleda sodišče prve stopnje ugotovilo, da spornih
parcel ni mogoče vrniti v last in posest, bo sodišče prve stopnje v
korist upravičenca moralo vzpostaviti solastninski delež na
kompleksu. Če bo v zvezi z ugotovitvijo pogojev po drugem odstavku
27. člena ZDen ali vzpostavitvijo solastninske pravice (tretji odst.
27. člena ZDen) glede ugotovitve določenega dejstva potrebno
strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, pa bo morala
nasprotna udeleženka predlagati postavitev izvedenca ustrezne stroke.
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka
165. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.