Appeal dismissed; first-instance court correctly rejected tenant's right to purchase under invalidated Housing Act provisions.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Novela SZ (Ur.l. RS, št. 21/04) je v 125. členu predvidela, da imajo

najemniki - prejšnji imetniki stanovanjske pravice - pravico do

odkupa stanovanja, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu

upravičencu, po treh modelih (3., 4. in 5. odstavek 125. člena SZ).

Tožeča stranka s predmetnim tožbenim zahtevkom uveljavlja varstvo

domnevno kršene materialne pravice iz 5. odstavka SZ. Ustavno sodišče

RS je z odločbo z dne 25.11.1999, št. U-I-268/96 (Ur.l. RS, št.

1/2000) razveljavilo 5. in 7. odstavek ter prvi stavek 8. odstavka

125. člena SZ. To ima v skladu s 44. členom Zakona o ustavnem sodišču

(Ur.l. RS, št. 15/94) za posledico, da se razveljavljene določbe ne

uporabljajo za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev

začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno

odločeno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala, da jima mora tožena

stranka predložiti seznam zasedenih in nezasedenih stanovanj, katerih

lastnik je, in jih ponuditi v odkup v skladu z določbami

Stanovanjskega zakona. Odločilo je še, da morata tožnika toženi

stranki povrniti 391.380,00 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 2.2.2004.

Proti sodbi se je pritožila tožeča stranka, ki uveljavlja pritožbena

razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in

zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče

pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi,

podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču

prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je tožeča stranka v

predmetnem pravdnem postopku predložila listine, iz katerih nedvoumno

izhaja, da je imela tožena stranka v času vložitve tožbe v lasti

razpoložljiva stanovanja. Če bi sodišču prve stopnje sporočila

pravilne podatke, ne bi prišlo do podaljševanja postopka in bi bilo v

zadevi meritorno odločeno po takrat veljavnem 5. odstavku 125. člena

Stanovanjskega zakona (Ur.l. RS/I, št. 18/91 - 69/03, SZ). Ker pa je

ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, je tožnikoma

povzročila škodo.

Pritožba ni utemeljena.

Novela SZ (Ur.l. RS, št. 21/04) je v 125. členu predvidela, da imajo

najemniki - prejšnji imetniki stanovanjske pravice - pravico do

odkupa stanovanja, ki je bilo vrnjeno denacionalizacijskemu

upravičencu, po treh modelih (3., 4. in 5. odstavek 125. člena SZ).

Tožeča stranka s predmetnim tožbenim zahtevkom uveljavlja varstvo

domnevno kršene materialne pravice iz 5. odstavka SZ. Ustavno sodišče

RS je z odločbo z dne 25.11.1999, št. U-I-268/96 (Ur.l. RS, št.

1/2000) razveljavilo 5. in 7. odstavek ter prvi stavek 8. odstavka

125. člena SZ. To ima v skladu s 44. členom Zakona o ustavnem sodišču

(Ur.l. RS, št. 15/94) za posledico, da se razveljavljene določbe ne

uporabljajo za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev

začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno

odločeno. Ker je že v postopku na prvi stopnji pred zaključkom glavne

obravnave odpadla pravna podlaga, na katero se je sklicevala tožeča

stranka, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

V pritožbi tožeča stranka sicer utemeljuje svoj zahtevek tudi z

drugimi dejstvi, vendar pa bi takšna podlaga tožbenega zahtevka od

sodišča prve stopnje terjala preizkus s stališča kvalifikacije

odškodninske odgovornosti samo v primeru, če bi šlo za pravočasno

spremembo tožbe (primerjaj 1. odstavek 184. člena Zakona o pravdnem

postopku, ZPP).

Potem ko je preverilo še, da ni podana nobena po uradni dolžnosti

upoštevna absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, je

pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo

sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).