Court rejects appeal on damages calculation in foreign currency and interest start date under ZOR.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the insurance company's appeal against a first-instance judgment awarding damages in foreign currency. The plaintiff argued that damages should be calculated based on first-instance judgment dates and interest should run from that date, while the defendant contended the obligation expired at the time of the 1990 damage. The court ruled that specifying damages in foreign currency at the time of the damage already protected the plaintiff's position, making the special provision for judgment-date valuation inapplicable. Consequently, the court applied the general rule that the obligation expires upon the damage's occurrence, confirming interest runs from 1990.
Legislator headnote
AI generatedZOR 186. člen; ZOR 189. člen 2. odst. 1: When damages are specified in foreign currency at the time of the damage, the special provision for valuation at the time of the judgment does not apply, and the obligation expires upon the occurrence of the damage.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča
prve stopnje.
[JEDRO]
V obravnavani zadevi je tožnik znesek škode opredelil v tuji valuti,
glede na razmere v času nastanka škode v letu 1990 (cene iz leta 1990
pa je upošteval tudi sodni izvedenec I. B. v svojem mnenju), zato ne
pride v poštev uporaba drugega odstavka 189. člena ZOR o odmeri
premoženjske škode po cenah ob izdaji sodne odločbe, saj je z
dovoljenim izrazom vrednosti premoženjske škode v tuji valuti že
dosežen namen varstva oškodovančevega položaja. Posledično tudi ne
pride v poštev uporaba sodne prakse o pričetku teka zamudnih obresti
od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pač pa uporaba 186. člena
ZOR, po katerem se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od
trenutka nastanka škode.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena
stranka zavarovalnica X dolžna tožeči stranki na račun njegove
pooblaščenke plačati znesek 3.244,15 EUR v tolarski protivrednosti po
srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila oziroma izterjave,
skupaj z zamudnimi obrestmi po obrestni meri, po kateri se
obrestujejo devizne hranilne vloge na vpogled, pri Novi Ljubljanski
banki, d.d., od 15.7.1990 dalje do plačila ter mu na račun
pooblaščenke povrniti stroške pravdnega postopka v višini 256.028,00
SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.4.2003 dalje do plačila.
Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena
stranka. Izpodbija jo v delu nad prisojenim zneskom 2789,96 EUR in
glede zamudnih obresti. Navaja, da sodišče prve stopnje napačno
zaključuje, da je tožena stranka dolžna plačati zakonske zamudne
obresti. Odškodnine za gmotno škodo se presojajo po cenah ob izdaji
sodne odločbe, kar velja zlasti za primere, ko škoda ob izdaji sodbe
sodišča prve stopnje še ni odpravljena. Očitno tožnik svojega
motornega kolesa ni dal popraviti, saj tožbenemu zahtevku ni priložil
računa o popravilu, zato ni upravičen do zakonskih zamudnih obresti.
Sodne odločbe v delu, ki se nanaša na zamudne obresti, ni mogoče
izvršiti, saj sodišče ni upoštevalo veljavne valute DEM v obdobju od
15.7.1990 do 1.1.2002, ampak je za celotno obdobje, za katero je
dosodilo zamudne obresti, upoštevalo EUR. Tožnik tudi ni upravičen do
prisojenega 14% davka, saj tožnik motornega kolesa ni dal popraviti
in tudi davka ni plačal, zato do povračila tega ni upravičen. Tožena
stranka bo tožniku poravnala znesek 2789,96 EUR in pravdne stroške,
saj meni, da je to pravična denarna odškodnina za škodo na motornem
kolesu. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu
spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne.
Pritožba ni utemeljena.
Določba drugega odstavka 189. člena ZOR je poseben izraz varstva
oškodovančevega položaja v odškodninskem sporu, saj bi sicer glede na
določbo 186. člena ZOR (da se odškodninska obveznost šteje za zapadlo
od trenutka nastanka škode) bil oškodovanec prikrajšan pri reparaciji
svoje škode zaradi poteka časa, ki ga zahteva sodni proces (zaradi
padca valutne vrednosti od zapadlosti odškodninske obveznosti pa do
prisoje odškodnine pred sodiščem prve stopnje).
V obravnavani zadevi je tožnik znesek škode opredelil v tuji valuti
glede na razmere v času nastanka škode v letu 1990 (cene iz leta 1990
pa je upošteval tudi sodni izvedenec I. B. v svojem mnenju), zato ne
pride v poštev uporaba drugega odstavka 189. člena ZOR o odmeri
premoženjske škode po cenah ob izdaji sodne odločbe, saj je z
dovoljenim izrazom vrednosti premoženjske škode v tuji valuti že
dosežen namen varstva oškodovančevega položaja. Posledično tudi ne
pride v poštev uporaba sodne prakse o pričetku teka zamudnih obresti
od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, pač pa uporaba 186. člena
ZOR, po katerem se odškodninska obveznost šteje za zapadlo od
trenutka nastanka škode. Sodišče prve stopnje je torej tožniku
pravilno prisodilo zamudne obresti že od 15.7.1990 dalje, pri čemer
pritožnica zmotno meni, da so bile prisojene zakonske zamudne
obresti, saj te tečejo le od terjatev v tolarjih. Prisojene so bile
namreč le zamudne obresti po obrestni meri, po kateri se obrestujejo
devizne hranilne vloge na vpogled.
Pritožnica neutemeljeno navaja, da tožnik ni upravičen do prisojenega
14% davka. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je
tožniku priznalo odškodnino za nove dele motornega kolesa in mu je
zato treba priznati tudi davek, saj je ta sestavni del cene rezervnih
delov in tudi dela, potrebnega za odpravo škode.
Neizvršljivost sodbe v obrestnem delu je lahko le v korist tožene
stranke, zato tožena stranka za pritožbo zoper ta del sodbe nima
pravnega interesa.
Glede na navedeno in ker ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti
po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke
zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (nad zneskom 2789,96
EUR in glede zamudnih obresti) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje
(353. člen ZPP).