Withdrawal of lawsuit after settlement agreement means plaintiff bears own costs under ZPP 158(1).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first-instance decision regarding litigation costs, ruling that the plaintiff must bear her own expenses. The lower court had ordered the employer to pay costs because the plaintiff withdrew her lawsuit, but the employer argued a settlement agreement meant the claim was fulfilled. The court determined that since the dispute was resolved by agreement rather than performance of the claim, the exception in ZPP 158(1) applied, negating the plaintiff's right to recover costs.
Legislator headnote
AI generated158. člen ZPP; Če je tožba umaknjena po sporazumni rešitvi spora, ne more tožnik zahtevati povračila stroškov, razen če je umik takoj sledil izpolnitvi zahtevka.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v odločitvi o stroških (v
3. tč. izreka) spremeni tako, da glasi:
"Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške postopka."
[JEDRO]
Če tožnik tožbo umakne, mora toženi stranki povrniti stroške
postopka, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka
izpolnila zahtevek (1. odstavek 158. člena ZPP). Ker je v tem sporu
prišlo do sporazumne rešitve spora in ne do izpolnitve zahtevka s
strani tožene stranke, tožnica ob pravilni uporabi citiranega člena
ni upravičeina do povračila stroškov postopka, ki jih je imela do
umika tožbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom vzelo umik tožbe na znanje (1. tč.
izreka) in v sporu postopek ustavilo (2. tč. izreka). Glede stroškov
je odločilo, da je toženec dolžan tožnici povrniti stroške postopka v
višini 43.440,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 9.6.2005
dalje in v roku 15 dni pod izvršbo (3. tč. izreka). Ugotovilo je, da
je prišlo do umika tožbe zaradi sporazumne rešitve spornega razmerja
med strankama.
Toženec se je zoper sklep pravočasno pritožil. Navaja, da sta se
s tožnico dne 31.8.2004 pisno sporazumela o prenehanju delovnega
razmerja. V sporazumu sta uredila medsebojne pravice in
obveznosti in zapisala, da drug drugemu ne dolgujeta ničesar več,
in da bo tožnica odstopila od tožbe, kar mu bo sporočila v roku
treh dni. V nadaljevanju ga je o umiku tožbe obvestil njen
pooblaščenec. Sedaj meni, da ji kot delodajalec ne dolguje
ničesar več. Zato se ne strinja z odločitvijo sodišča, da ji je
dolžan povrniti nastale stroške postopka.
Pritožba je utemeljena.
Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je iz pritožbe razbrati, da se
toženec ne strinja z odločitvijo o stroških postopka, ki so mu z
izpodbijanim sklepom naloženi v plačilo. Čeprav sodišče prve
stopnje pri takšni odločitvi ni navedlo pravne podlage, je
očitno, da je pri tem izhajalo iz določbe 1. odst. 158. čl. ZPP,
po kateri mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki
povrniti stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena
stranka izpolnila zahtevek. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje
naj bi šlo v zadevi za izpolnitev zahtevka s strani toženca, ki
je bil predmet tožbenega zahtevka.
Vendar je po ugotovitvi pritožbenega sodišča takšna odločitev
zmotna. Iz sklenjenega sporazuma med strankama z dne 31.8.2004 je
razvidno, da je prišlo med strankama do sporazumne ureditve
medsebojnih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, kar
pomeni, da v zadevi ni prišlo do izpolnitve zahtevka s strani
toženca, temveč do sporazumne rešitve spora. Zato v skladu s
pravilno uporabo določbe 158. čl. ZPP tožnica ni upravičena do
povrnitve nastalih stroškov, ki jih je do umika tožbe imela v
postopku pred sodiščem prve stopnje.
Zato je pritožbeno sodišče ugodilo toženčevi pritožbi in v
izpodbijanem delu sklepa (v 3. tč. izreka) spremenilo odločitev o
stroških tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka na
prvi stopnji (3. tč. 365. čl. ZPP).
Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih toženec v
pritožbi ni priglasil.