Appeal partially allowed; service defect invalidates finality, but request for retrial rejected.

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 1. tč. izreka

razveljavi, v 2. tč. izreka pa delno spremeni tako, da se sklep v

celoti glasi:

"1. Predlog tožene stranke za obnovo postopka in razveljavitev

zamudne sodbe opr. št. III Pd 1366/2003 z dne 15.12.2003

se z a v r ž e.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne

stroške v višini 88.340,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

20.1.2005 do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem in

nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene

pritožbene stroške v višini 3.712,50 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 8.7.2005 do dneva plačila, v 8 dneh in pod izvršbo.

IV. Revizija zoper ta sklep se ne dopusti.

[JEDRO]

Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP je podan, če stranki ni

bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje sodne odločbe, ne pa

v primeru, če ji sodišče ni vročilo odločbe oz. če ji odločbe ni

vročilo pravilno. Vročitev odločbe je pogoj za njeno pravnomočnost in

s tem za obnovo postopka, saj je obnova postopka mogoča le, če je

postopek že pravnomočno končan.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog

toženca za obnovo postopka in razveljavitev zamudne sodbe opr.št. III

Pd 1366/2003 z dne 15.12.2003 in mu naložilo, da tožeči stranki

povrne stroške postopka v višini 128.380,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila, v 8 dneh in pod

izvršbo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih

razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi,

izpodbijani sklep spremeni ali ga razveljavi in po potrebi vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da

vročevalec niti tožbe niti zamudne sodbe ni skušal vročiti

nobenemu od odraslih članov gospodinjstva, ne hišniku ne sosedu.

Iz vročilnice je razvidno, da naj bi bilo sporno vročanje

opravljeno istega dne, zato je bilo vročanje nezakonito. Na

povratnici je pošta 1355 Polhov Gradec prečrtana in zraven

dopisana pošta 1000 Ljubljana, zato se postavlja vprašanje, če je

sploh prišlo do vročanja. Tudi dejstvo, da je sodišče "iz

previdnosti" opravilo vročitev tudi z nabitjem na oglasno desko,

nakazuje na to, da vročanje ni bilo zakonito. Nepravilna je

ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil predlog za obnovo

postopka vložen prepozno, saj je bil vložen v okviru 30 dnevnega

subjektivnega roka. Stroški so previsoko odmerjeni.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah

uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 -

2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo

materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče

prve stopnje ni pravilno uporabilo določb ZPP niti ni ni pravilno

odločilo o pravdnih stroških.

Iz spisovnih podatkov izhaja, da je toženec v tem individualnem

delovnem sporu s priporočeno pošiljko, ki je bila oddana na pošto

dne 20.10.2003, vložil predlog za obnovo postopka na podlagi 2.

tč. 394. čl. ZPP. Iz obrazložitve predloga izhaja, da mu je bilo

z nezakonitim postopanjem prvostopenjskega sodišča z opustitvijo

vročitve onemogočeno obravnavanje pred sodiščem. Sodišče prve

stopnje je opravilo vročitev zamudne sodbe opr. št. III Pd

1366/2003 z dne 15.12.2003 z nabitjem na sodno desko, čeprav

toženec svojega naslova stalnega prebivališča ni spremenil.

Toženec v predlogu navaja, da je bil o izdaji zamudne sodbe, ki

je postala pravnomočna 21.1.2004, obveščen šele 13.10.2004, ko je

Okrajno sodišče v Ljubljani pod opr. št. I 2004/06235 izdalo

sklep o izvršbi na podlagi citirane zamudne sodbe.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem naroku za preizkus

utemeljenosti predloga za obnovo postopka dne 20.1.2005 toženčev

predlog za obnovo postopka in razveljavitev zamudne sodbe opr.

št. III Pd 1366/2003 z dne 15.12.2003 zavrnilo z obrazložitvijo,

da je bila tako vročitev tožbe kot vročitev zamudne sodbe

opravljena v skladu z določbami ZPP, da pa je sicer predlog za

obnovo postopka vložen tudi prepozno.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo (torej pravno

sredstvo, s katerim se napada pravnomočna sodna odločba), s

katerim želi stranka doseči razveljavitev pravnomočne odločbe (2.

odst. 400. čl. ZPP) in ponovno obravnavanje glavne stvari in

sicer zaradi obstoja obnovitvenih razlogov, ki jih določa 394.

čl. ZPP. Ko prejme sodišče predlog za obnovo postopka najprej

preizkusi, če je pravočasen, popoln in dovoljen. Če ugotovi, da

je predlog prepozen (396. čl. ZPP), nepopoln (2. odst. 397. čl.

ZPP) ali nedovoljen (395. čl. ZPP), ga predsednik senata zavrže s

sklepom brez naroka (1. odst. 398. čl. ZPP). Če stranka predlaga

obnovo postopka zato, ker ji z nezakonitim postopanjem, zlasti z

opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred

sodiščem (2. tč. 394. čl. ZPP), mora predlog za obnovo vložiti v

30 dneh od dneva, ko ji je bila vročena odločba (2. tč. 1. odst.

396. čl. ZPP). Obnovitveni razlog po 2. tč. 394. čl. ZPP je

podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do

izdaje odločbe, ne pa v primeru, če ji sodišče ni vročilo odločbe

oz. ji odločbe ni vročilo pravilno. Vročitev odločbe je namreč

predpogoj za njeno pravnomočnost, s tem pa tudi za obnovo

postopka. Kot je bilo že ugotovljeno, se lahko na predlog stranke

obnovi postopek, ki je bil s sodno odločbo pravnomočno končan.

Iz listinskih podatkov izhaja, da je bila tožencu zamudna sodba

opr. št. III Pd 1366/2003 z dne 15.12.2003 vročena na podlagi

določb ZPP o nadomestni vročitvi (142. čl. ZPP, 141. čl. ZPP) ter

na podlagi določbe 145. čl. ZPP, ki opredeljuje način vročanja

pisanj v primeru, če stranka oz. njen zakoniti zastopnik do

vročitve odločbe druge stopnje, s katero se postopek konča,

spremeni svoj naslov, pa tega takoj ne sporoči sodišču. Po

določbah ZPP o nadomestni vročitvi je bila zamudna sodba vročena

tožencu 14.1.2004, glede na določbo 3. odst. 145. čl. ZPP pa

6.2.2004. Ker je toženec predlog za obnovo postopka vložil

20.10.2004, je bil ta z ozirom na določbo 2. tč. 1. odst. 396.

čl. ZPP vložen prepozno, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje

zavreči na podlagi 1. odst. 398. čl. ZPP. Ker tega ni storilo, je

ta predlog za obnovo postopka kot prepoznega zavrglo pritožbeno

sodišče (3. tč. 365. čl. ZPP, 354. čl. v zvezi s 366. čl. ZPP).

Rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz razloga po 2. tč.

1. odst. 394. čl. ZPP namreč prične teči od dneva, ko se šteje,

da je bila odločba, ki je postala pravnomočna, vročena stranki

(tudi v primeru, če stranka trdi, da je bila vročitev opravljena

nepravilno oz. da ji odločba sploh ni bila vročena). Glede na

navedeno na pravočasnost predloga za obnovo postopka ne vpliva

dejstvo, da je bil toženec po lastnem zatrjevanju seznanjen z

zamudno sodbo šele v fazi njene izvršbe.

V predlogu za obnovo postopka toženec zatrjuje, da mu je bila

sporna zamudna sodba vročena nepravilno, kar bi pomenilo, da ni

postala pravnomočna, posledično pa ni predstavljala pravno

veljavnega izvršilnega naslova. Po 1. odst. 19. čl. Zakona o

izvršbi in zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in nadalj.)

postane sodna odločba izvršljiva, če je postala pravnomočna in če

je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Če stranka

v zakonsko določenem roku od dneva pravilne vročitve odločbe,

zoper to odločbo ne vloži pritožbe, postane odločba s potekom

pritožbenega roka pravnomočna. Če stranka meni, da sodna odločba

kljub danemu potrdilu o izvršljivosti (1. odst. 42. čl. ZIZ) ni

izvršljiva, ker zaradi nepravilnega vročanja sploh ni postala

pravnomočna, lahko na podlagi 4. odst. 42. čl. ZIZ poda zahtevo

za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti oz. izvršljivosti pri

sodišču, ki ga je izdalo. Kolikor se v postopku obravnavanja

zahteve za razveljavitev potrdila o izvršljivosti ugotovi, da

odločba, na kateri je potrdilo o pravnomočnosti oz.

izvršljivosti, ni izvršljiva, ker zaradi nevročitve ali

nepravilne vročitve sploh ni postala pravnomočna, sodišče takšno

potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavi in sporno

odločbo ponovno vroči stranki v skladu z določbami ZPP. Zoper

tako vročeno odločbo pa lahko stranka v okviru zakonsko

določenega roka vloži pritožbo iz razlogov po 338. čl. ZPP, če

meni, da so le-ti podani.

Kolikor toženec meni, da mu sporna zamudna sodba ni bila vročena

na pravilen in zakonit način, bo lahko na podlagi 4. odst. 42.

čl. ZIZ zahteval pri sodišču prve stopnje razveljavitev potrdila

o pravnomočnosti in izvršljivosti te zamudne sodbe.

Neizvršljivost odločbe je sicer tudi razlog za ugovor zoper sklep

o izvršbi, zaradi katerega se lahko izvršba prepreči (3. tč. 1.

odst. 55. čl. ZIZ).

Delno je utemeljena tudi pritožba toženca v zvezi z odločitvijo

sodišča prve stopnje o pravdnih stroških. Sodišče prve stopnje je

tožeči stranki namreč priznalo stroške za zastopanje na naroku za

obnovo postopka po tar. št. 15/3a Odvetniške tarife (Ur. l. RS,

št. 67/2003) namesto po tar. št. 15/3b OT. Iz tega razloga je

pritožbeno sodišče pritožbi toženca v tem delu ugodilo in tožeči

stranki priznalo stroške za odgovor na predlog za obnovo postopka

v višini 450 točk po odvetniški tarifi (tar. št. 15/5), za

zastopanje na naroku za obnovo postopka 150 točk po OT (tar. št.

15/3b), kar ob vrednosti vrednosti odvetniške točke v času

odločanja pred sodiščem prve stopnje (110,00 SIT), 2 %

materialnih stroškov, 20 % DDV in sodne takse v višini 7.600,00

SIT znaša 88.340,00 SIT. Ker so bili pritožbeni razlogi toženca

delno utemeljeni, je bilo potrebno njegovi pritožbi delno ugoditi

in 1. tč. izreka izpodbijanega sklepa razveljaviti ter predlog za

obnovo postopka in za razveljavitev zamudne sodbe zavreči, 2. tč.

izreka (odločitev o pravdnih stroških) pa delno spremeniti in

pravdne stroške znižati v skladu z OT (3. tč. 365. čl. ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 2. odst. 165.

čl. ZPP. Ker je tožnik s pritožbo delno uspel le glede pravdnih

stroškov, ta uspeh pa znaša po oceni sodišča 6 %, mu je dolžna

tožeča stranka povrniti sorazmerni del pritožbenih stroškov.

Pritožbeno sodišče je tožencu priznalo stroške za sestavo

pritožbe v višini 562,5 točk po Odvetniški tarifi (tar. št. 15/4

v zvezi s 15/5) ter jih ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke

v času odločanja pred pritožbenim sodiščem (110,00 SIT) odmerilo

na 61.875,00 SIT, 6 % od tega zneska pa znaša 3.712,50 SIT.

Odločitev o tem, da se revizija v tem individualnem delovnem

sporu ne dopusti, temelji na določbi 32. čl. Zakona o delovnih in

socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) saj niso

podani razlogi iz 1. in 2. alinee 1. odst. 32. čl. ZDSS).