Employment contract termination due to organizational solution via new machine is lawful dismissal.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the employee's appeal against the first-instance judgment confirming her termination of employment. The court found that purchasing and installing an optical sorting machine constituted an organizational solution under the Employment Relations Act, rendering the employee's role obsolete. Consequently, the employer lawfully terminated the contract for business reasons and conducted the dismissal procedure correctly, including notifying the union and offering internal retraining.
Legislator headnote
AI generated1. alineja 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih; 2. odstavek 350. člen Zakona o pravdnem postopku: The acquisition of new technology that fully automates a previous manual process constitutes an organizational solution under the Employment Relations Act, providing a valid business reason for terminating an employment contract, provided the employer follows the statutory dismissal procedure.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Nakup in postavitev optičnega sortirnega stroja v oddelku, v katerem
je delala tožnica, s katerim se je v celoti avtomatiziralo prejšnje
ročno sortiranje in prebiranje elementov, pomeni organizacijsko
rešitev po 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR, zaradi katere je delo
tožnice postalo nepotrebno. S tem je izkazan poslovni razlog za
odpoved PZ, tožena stranka pa je postopek odpovedi tudi pravilno
izvedla, zato je tožnici zakonito redno prenehala PZ iz poslovnega
razloga.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za
razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 9.12.2003 iz
poslovnega razloga; zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da tožnici ni
prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki in ji še vedno traja,
zaradi česar jo je ta dolžna poklicati nazaj na delo, ji za čas
nezakonitega prenehanja delovnega razmerja poravnati plačo z
zakonskimi zamudnimi obrestmi ter od zneskov plače odvesti predpisane
davke in prispevke. Poleg tega je odločilo, da vsaka stranka nosi
svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožena stranka v
tožničinem primeru pravilno izvedla postopek redne odpovedi pogodbe o
zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tožnica se je pritožila zoper sodbo iz razloga zmotne in
nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbi 2. tč. 1. odst.
338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 -
2/04), ki se v skladu z določbo 1. odst. 14. čl. Zakona o
delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št. 19/94)
uporablja tudi v postopku v delovnih in socialnih sporih. Navaja,
da je v sporu ostalo še nerazjasnjeno kritično gospodarsko stanje
in upad naročil pri toženi stranki, kar je bil razlog odpovedi
pogodbe. Poleg tega sodišče ni upoštevalo dokaznega predloga po
predložitvi podatkov o bolniškem staležu vseh zaposlenih na
delovnem mestu, na katerem je delala. Če bi sodišče razpolagalo s
takšnimi podatki, bi lahko ugotovilo, da je bil pravi razlog
odpovedi pogodbe dejstvo, ker je bila zaradi otrok pogosto v
bolniškem staležu. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni
izpodbijano sodbo tako, da zahtevkom v celoti ugodi oz.
podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v
novo sojenje.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega
izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb
postopka ter pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl.
ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje izpodbijana sodba
pravilne dejanske in pravne razloge. Poleg tega sodišče prve stopnje
tako v zvezi z izvedenim postopkom kot izdano sodbo tudi ni storilo
nobene bistvene postopkovne kršitve. Zato pritožbeno sodišče v izogib
ponavljanju pravilno obrazloženih razlogov na tožničine pritožbene
navedbe še odgovarja.
Iz izvedenih dokazov je razvidno, da je tožena stranka dne 9.12.2003
redno odpovedala tožnici pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov
zaradi nepotrebnosti dela na delovnem mestu pomočnika pri stroju I..
Tožena stranka je odpoved pogodbe utemeljila z dejstvom ugotovljene
kritične gospodarske situacije, upada naročil in posledično
zmanjšanje proizvodnje na ravni družbe, predvsem pa zaradi
tehnoloških posodobitev v družbi. Tožena stranka je z nakupom in
postavitvijo optičnega sortirnega stroja v oddelku, kjer je tožnica
delala, v celoti avtomatizirala sortiranje elementov, ki je
nadomestilo prejšnje ročno sortiranje in prebiranje elementov, zaradi
česar je ostalo potrebno le še pobiranje ali zlaganje elementov na
paleto. Takšna posodobitev delovnega procesa je imela za posledico
drugačno organizacijo proizvodnje in v tej posledici zmanjšanja
potreb po delu petih delavcev (od poprej 17) na delovnem mestu
pomočnik pri stroju I..
Tožena stranka je pri določitvi presežnih delavcev med vsemi
izvajalci na navedenem delovnem mestu izvedla tudi medsebojno
primerjavo in ocenjevanje po sprejetih kriterijih (strokovna
izobrazba in delovna doba) in pri tožnici ugotovila najnižjo
točkovno oceno. Poleg tega je glede delavcev, katerih delo po
pogodbi o zaposlitvi je postalo nepotrebno, poskušala najti
ustrezno drugo delo pod spremenjenimi pogoji, prekvalifikacijami
in dokvalifikacijami znotraj družbe, vendar ustreznih možnosti
nove zaposlitve za njih ni našla.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je šlo v primeru tožnice za
individualno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
v skladu z določbo 1. alinee 1. odst. 88. čl. Zakona o delovnih
razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/02), ker je tožena stranka
zaradi tehnoloških in organizacijskih razlogov v proizvodnem
procesu ocenila, da je postalo tožničino delo na delovnem mestu,
za katero je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, nepotrebno.
Tožena stranka je z izpovedbama direktorja družbe in direktorja
splošnega kadrovskega sektorja dokazala tehnološke in
organizacijske razloge v konkretnem delu proizvodnje, ki so
nastali zaradi nabave novega sortirnega stroja. Navedeni priči
sta obrazložili tudi okoliščine kritične gospodarske situacije v
lesni industriji, gibanja naročil in nasplošno racionalizacijo
poslovanja v vseh posameznih družbah na ravni sistema matične
družbe LIK d.d.. Glede možnosti novih zaposlitev, kar se je
nanašalo tudi na tožnico, sta pojasnila, da so bili nepotrebni
delavci seznanjeni z možnostjo dela izven sedeža podjetja v
družbi Brest, pa glede tega delavci niso izkazali interesa. Poleg
tega je potrebno povdariti, da je tožena stranka izvedla postopek
odpovedi tožničine pogodbe o zaposlitvi v rokih iz določbe 5.
odst. 88. čl. ZDR, ob tem da je predhodno pravilno obvestila
tožnico o nameravani odpovedi pogodbe in v postopek vključila
tudi sindikat.
Neutemeljena je pritožba, ki opozarja na neobstoj razloga kritične
gospodarske situacije in upada naročil pri toženi stranki. Iz
predloženih listin o izkazanem poslovnem uspehu za obdobje od
januarja do novembra 2003 (priloga B 1) izhaja negativna bilanca
poslovanja, pri čemer podatki dnevnega pregleda proizvodnje za
navedeno obdobje (priloga B 2) dokazujejo zgolj doseženi 85 % obseg
planiranih rezultatov. V tej zvezi sta zaslišani priči obrazložili
slabo tržno situacijo v lesni industriji, slabši izkupiček zaradi
upadanja vrednosti dolarja in ostale razloge splošnega zmanjševanja
proizvodnje znotraj sistema družbe. Vendar pa po ugotovitvi
pritožbenega sodišča za odpoved pogodbe niso bili odločilni samo
takšni razlogi, temveč predvsem tehnološki in organizacijski razlogi
kot posledica že navedene posodobitve proizvodnje na delovnem mestu,
glede katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
Neutemeljena je pritožba, da bi morala tožena stranka predložiti
za sporno obdobje podatke o bolniških staležih za vse delavce na
delovnem mestu pomočnik pri stroju I.. Po ugotovitvi pritožbenega
sodišča takšna dokazila za drugačno presojo niso odločilna. Čas
prisotnosti delavcev na delu oz. trajanje bolniškega staleža
delavcev ni imel nikakršnega vpliva na razloge odpovedi pogodbe o
zaposlitvi tožnice, saj sta se kot kriterija točkovala le
strokovna izobrazba in delovna doba.
Pritožbeno soidšče je po takšnem preizkusu sodbe ugotovilo, da
pritožbene navedbe niso utemeljene. Zato je zavrnilo pritožbo in
v celoti kot materialnopravno pravilno potrdilo sodbo sodišča
prve stopnje (353. čl. ZPP).