Appeal dismissed; employer must warn employee before terminating for fault, but no specific deadline required for delivery.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve

stopnje.

[JEDRO]

Za zakonitost podane redne odpovedi PZ iz krivdnega razloga

zadošča predhodno podano utemeljeno pisno opozorilo na

izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi PZ (1. odstavek

83. člena ZDR), pri čemer ZDR rokov in postopka glede

opozorila ne določa. Zmotno pa je stališče, da mora

delodajalec podati pisno opozorilo in ga vročiti delavcu v

subjektivnem 30 dnevnem roku, odkar je zvedel za kršitev in

storilca, ki je v ZDR določen za redno odpoved PZ iz

krivdnega razloga oz. za uvedbo disciplinskega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Delovno sodišče v Celju je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek tožeče stranke na ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o

zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 13.10.2003, ki jo je vročila

tožena stranka tožeči stranki, nezakonita; da jo je tožena stranka

dolžna v roku 8 dni po pravnomočnosti te sodne odločbe pozvati nazaj

delo na delovno mesto "izdelovalec brusov II", ki ga je opravljala

pred nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja, čas nezakonitega

prenehanja delovnega razmerja pa ji je dolžna vpisati v delovno

knjižico kot delovno dobo ter ji za celotno obdobje, do vrnitve nazaj

na delo izplačati neto plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki

tečejo od zapadlosti mesečnega zneska plače do plačila; da je tožena

stranka dolžna za tožečo stranko od njene bruto plače v času

nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi do njene vrnitve nazaj

na delo obračunati in plačati vse prispevke iz naslova zdravstvenega,

socialnega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja in da je tožena

stranka dolžna povrniti vse njene pravdne stroške, hkrati z

zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje prvostopne

sodne odločbe naprej do plačila, vse pa v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne in

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe

materialnega prava v smislu določbe 2. in 3. točke 1. odst. 338.

člena ZPP v zvezi s 15. čl. ZDSS s predlogom, da pritožbeno

sodišče ugodi njeni pritožbi in izpodbijano sodbo sodišča prve

stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo

sojenje.

V pritožbi navaja, da mora delodajalec v smislu določbe 1. odst.

83. člena ZDR delavca pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi

iz krivdnega razloga pisno opozoriti na izpolnjevanje obveznosti

in možnosti odpovedi v primeru ponovne kršitve. Opisano pisno

opozorilo se nanaša na storjeno kršitev s strani delavca, ki samo

po sebi ne predstavlja take kršitve, da bi mu bilo mogoče zanjo

izreči izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V primeru ponovne

kršitve, po intenziteti, pomenu, učinku ali obsegu blažje oblike,

pa bi lahko delodajalec, ki je za take vrste kršitve že pisno

opomnil, sklenjeno delovno pogodbo odpovedal o zaposlitvi iz

krivdnega razloga. Iz določb ZDR/2002 sicer nikjer ne izhaja,

kakšen postopek velja za izdajo pisnega opozorila po 83. členu

ZDR, vendar meni pritožba, da ima tudi ta postopek določeno formo

tako glede uvedbe, vodenja, vročitve pisnega opozorila ter rokov,

v katerem mora biti pisno opozorilo izdano. Zaradi tega se mora

delodajalec v postopku pisnega opozorila držati določenih rokov.

Pisno opozorilo namreč predvideva, da je delavec storil določeno

kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja,

kar predstavlja disciplinsko kršitev oz. razlog za odpoved

pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tako za disciplinsko

kršitev kot tudi redno odpoved o zaposlitvi iz krivdnega razloga

ZDR predvideva 30-dnevni subjektivni rok, v katerem je potrebno

zoper kršitev ukrepati, sicer samo dejanje - kršitev zastara. Ta

rok teče, od kar je delodajalec izvedel za kršitev. Glede na

povedano meni pritožba, da je v konkretnem primeru redna odpoved

pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita.

Tožena stranka se v svojem odgovoru na pritožbo strinja z

izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev

njene pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe sodišča prve

stopnje v mejah razlogov, iz katerih se sme sodba izpodbijati,

ugotovilo, da niso podani pritožbeni razlogi. Sodišče prve

stopnje je popolno ugotovilo dejansko stanje, ugotovilo vsa

odločilna dejstva in nanje tudi pravilno uporabilo materialno

pravo. Ob preizkusu te sodbe pritožbeno sodišče ni ugotovilo

bistvenih kršitev določb postopka po 2. odst. 350. člena ZPP/99 -

2/2004, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno

sodišče soglaša z vsemi dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča

prve stopnje, zato se v izogib ponavljanju tudi na njih v celoti

sklicuje.

V zvezi s pritožbenimi navedbami tožeče stranke zaključuje

pritožbeno sodišče, da je sodišče prve stopnje pravno utemeljeno

in prepričljivo zavrnilo njen zahtevek, in z dejanskimi, kot tudi

pravnimi zaključki tega sodišča, soglaša. Tožeča stranka pa v

pritožbi ni podala nobenega dokaza iz nekrivdnih razlogov po 1.

odst. 337. člena ZPP, ki bi utemeljeno vzbudil dvom v pravilnost

ugotovitve dejanskega stanja, in ki bi lahko povzročil drugačno

ugotovitev dejanskega stanja, kot jo je že pravilno ugotovilo

sodišče prve stopnje. Bistvenega in odločilnega pomena za

zakonito izdajo te sodne določbe je ugotovitev sodišča prve

stopnje, da je tožeča stranka s svojim ravnanjem, ko je dne

2.10.2003 kadila na delovnem mestu, kjer je to prepovedano,

kršila 4. točko Pogodbe o zaposlitvi (dokaz A/2 in B/4), kjer je

navedeno, da je delavec na delovnem mestu dolžan uporabljati

predpisana zaščitna sredstva in opremo ter delati v skladu ter z

navodili za varno delo. Tudi iz splošne določbe 32. člena

ZDR/2002 izhaja, da mora delavec upoštevati zahteve in navodila

delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih

obveznosti iz delovnega razmerja, kamor nedvoumno sodijo tudi

predpisi s področja varstva pred požarom in varstva pri delu. V

33. členu istega zakona pa je izrecno določeno, da mora delavec

spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu

ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in

zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Tako je sodišče

prve stopnje iz dokazov v spisu (B/6, B/7 in B/8) in izpovedi

priče M. A. z gotovostjo ugotovilo, da je tožena stranka

imela urejene posebne prostore za kajenje, nameščene posebne

opozorilne znake, kjer je prepovedana uporaba odprtega ognja, in

da je bila tožeča stranka, kot tudi vsi ostali zaposleni

obveščeni ob uvajanju v delo s predpisi o varnosti in zdravju pri

delu ter požarne varnosti. Tožeča stranka je nazadnje opravila

teoretični in praktični pouk iz varstva pri delu in varstva pred

požarom v maju 2002 (dokaz B/6). Nevarnost kajenja v prostoru,

kjer je tožeča stranka kritičnega dne kadila, pa je potrdila

priča M., saj je šlo za prostor v neposredni bližini nevarnih

snovi kot je metanol, etanol in acetol. Prostor pa je glede na

požarno ogroženost še posebno nevaren, če bi prišlo do požara,

saj se zapre ena od evakuacijsih poti in bi bila zato ogroženost

bistveno večja.

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, in s tem soglaša tudi

pritožbeno sodišče, da je neupoštevanje predpisov požarne

varnosti in varstva pri delu ter ogrožanja varnosti sodelavcev s

tem, ko je tožeča stranka kadila na takšnem mestu, kjer je

uporaba odprtega ognja prepovedana, tako huda kršitev delovne

obveznosti, da to pomeni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o

zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Tožena stranka je tudi dokazala,

da je podan utemeljen in resen razlog za redno odpoved pogodbe o

zaposlitvi, kot to določa 1. odst. 82. člena in 2. točka 88.

člena ZDR/2002.

Glede na take pravilne dejanske in pravne razloge sodišča prve

stopnje zaključuje pritožbeno sodišče, da niso utemeljene

pritožbene navedbe tožeče stranke. Po 3. alinei 1. odst. 88.

člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR (Ur.l. RS št. 42/2002) je

razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcev s strani

delodajalca kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz

delovnega razmerja (krivdni razlog). Dokazno breme, če redno

odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je na delodajalcu

(1. odst. 82. člena ZDR). Pred redno odpovedjo pogodbe o

zaposlitvi iz krivdnega razloga, pa je v 1. odst. 83. člena ZDR

določen postopek in sicer mora delodajalec pisno opozoriti

delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru

ponovne kršitve. Zato pritožbeno sodišče soglaša z zavrnilnimi

razlogi sodišča prve stopnje glede izvedbe predhodnega postopka

pred odpovedjo. Delodajalec pa delavca ne sme odpustiti že ob

prvem primeru kršitve, ampak ga mora najprej opozoriti na to, da

krši svoje obveznosti in da je dolžan izpolnjevati svoje

obveznosti ter da v primeru ponovitve kršitve obstaja možnost

odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Šele, če se kršitev s strani

delavca ponovi, je delodajalec upravičen odpovedati pogodbo o

zaposlitvi iz krivdnega razloga, če so izpolnjeni tudi vsi drugi

predpisani pogoji za veljavnost odpovedi. Navedeno opozorilo po

1. odst. tega člena mora biti v pisni obliki, zato ni utemeljena

pritožbena navedba tožeče stranke, da je potrebno upoštevati

30-dnevni rok za vročitev pisnega opozorila, in da opozorilo nima

pravnih učinkov, če je vročeno po preteku tega roka. V konkretnem

primeru pa je bila tožeča stranka opozorjena po 1. odst. 83.

člena ZDR z opozorilom z dne 24.4.2003 (dokaz B/2), ki jo je

prejela 8.5.2003 (dokaz B/3). S tem so bili izpolnjeni pogoji za

redno odpoved pogodbe iz krivdnega razloga, saj je bila na

podlagi 1. odst. 83. člena ZDR že z dne 24.4.2003 z opozorilom

opozorjena na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in možnost

odpovedi pogodbe ob storitvi ponovne kršitve (dokaz B/2), ki ga

je pa tožeča stranka prejela dne 8.5.2003 (dokaz B/3). Zato so

bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo redne odpovedi pogodbe o

zaposlitvi tožeči stranki iz krivdnih razlogov v tem konkretnem

primeru, zato so vse pritožbene navedbe glede opozorila tožeče

stranke neutemeljene, saj ZDR/2002 ne določa postopka niti načina

izvedbe, pa tudi ne roka, ampak določa le obveznost podajanja

opozorila na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti in možnost

odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve v skladu

s 1. odst. 83. člena ZDR, kajti delodajalec delavca ne sme

odpustiti že ob prvem primeru kršitve, ampak ga mora najprej

opozoriti na to, da krši svoje obveznosti, in da je dolžan

izpolnjevati svoje obveznosti ter da v primeru ponovitve kršitve

obstaja možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih

razlogov.

Iz navedenega ugotavlja pritožbeno sodišče, da je izpodbijana

sodba sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna in zakonita.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zavrnilo in

potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, kot to izhaja iz

izreka te sodbe.