Appeal allowed; temporary order to suspend contract termination for business dismissal rejected as unlawful.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance judgment, ruling that the temporary order to suspend the termination of the employment contract was unlawful. The lower court had incorrectly assumed the employee's union immunity was relevant, but the appeal successfully argued that suspension is only permitted for dismissals due to incapacity or fault, not for business-related dismissals. Consequently, the court held that no legal basis existed for such an order in this specific scenario.
Legislator headnote
AI generated85. člen ZDR; 113. člen ZDR; Če gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, zadržanje učinkovanja prenehanja zaradi odpovedi ni predvideno in začasna odredba v tem primeru ni mogoča.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se spremeni
tako, da se ugovoru tožene stranke ugodi in se zaradi tega sklep
sodišča prve stopnje z dne 4.5.2005, opr. št. Pd 112/2005 spremeni
tako, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, ki glasi.
"Zadrži se učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožnika
pri toženi stranki na podlagi odpovedi direktorja tožene stranke
št. KS-07/2005 z dne 10.2.2005, s katero je bila tožniku redno
odpovedana pogodba o zaposlitvi za delovno mesto analitika
poslovanja pri toženi stranki.
Tožena stranka je dolžna v roku 3 dni tožnika pozvati na delo,
pod izvršbo.
Ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja še 30 dni po
pravnomočnosti odločitve v tej sporni zadevi.
Pritožba zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve."
Vsaka stranka krije sama svoje stroške ugovornega in pritožbenega
postopka.
[JEDRO]
Če gre za redno odpoved PZ iz poslovnega razloga, zadržanje
učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi v 85. členu ZDR ni
predvideno in zato začasna odredba, s katero delavec
predlaga zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi
odpovedi, v tem primeru ni mogoča. Ker ni zakonite podlage
za izdajo take začasne odredbe, ni odločilno, ali tožnik
uživa sindikalno imuniteto ali ne.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom z dne 30.5.2005 je sodišče prve stopnje
zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep, s katerim je sodišče prve
stopnje ugodilo predlagani začasni odredbi.
Zoper navedeni izpodbijani sklep se pritožuje tožena stranka iz
vseh pritožbenih razlogov.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo za odločilno, da je izkazana
verjetnost, da tožnik uživa varstvo pred odpovedjo v smislu 113.
čl. ZDR. Obrazložilo je, da je glede na določbo 273. čl. ZIZ,
kjer so vrste začasnih odredb za zavarovanje nedenarne terjatve
primeroma navedene, možno sprejeti tudi predlagano začasno
odredbo kot začasno ureditev stanja v delovnem sporu zaradi
uveljavljanja nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi. V pritožbi
uveljavlja, da ni podana zadostna stopnja verjetnosti, da tožnik
uživa imuniteto kot sindikalni zaupnik, ker toženka izvolitve
tožnika ne priznava. ZDR v 210. čl. določa, da se število
sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo, skladno s 113. čl.
tega zakona, lahko določi v skladu s kriteriji, dogovorjenimi v
kolektivni pogodbi. Pritožba uveljavlja, da pogodba o
zagotavljanju pogojev za delovanje sindikata med delodajalcem in
sindikatom, ki je bila sklenjena že dne 14.5.1996, določa
kriterije za določitev števila sindikalnih zaupnikov in ne
fiksnega števila le-teh. Imuniteto po 113. čl. ZDR uživajo samo
tisti, ki so določeni v skladu z dogovorjenimi kriterji z
delodajalcem. Pritožba meni, da je večja verjetnost, da tožnik ne
uživa imunitete, kot da jo.
Nadalje pritožba uveljavlja, da sodišče ni upoštevalo, da se
lahko zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi le v
primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga
nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali v primeru izredne
odpovedi, če je sindikat nasprotoval odpovedi in če je delavec
zahteval zadržanje pri delodajalcu. V konkretnem primeru gre za
redno odpoved iz poslovnih razlogov, zato zadržanje ni možno;
poleg tega sindikat odpovedi ni nasprotoval, tožnik pa zadržanja
pri delodajalcu tudi ni zahteval. Delavcu pripada odpovedni rok
in odpravnina, ki je bila tožniku plačana ter nadomestilo pri
Zavodu za zaposlovanje. Zato tudi ni pogojev in potrebe za izdajo
takšne specifične začasne odredbe, kot je zadržanje učinkovanja
odpovedi. Pritožba meni, da ni podana verjetnost poslabšanja
zdravstvenega stanja. To ni povezano z odpovedjo, kar najlepše
dokazuje dejstvo, da se je tožnik proti plačilu odpravnine bil
pripravljen odpovedati reintegraciji.
Pritožbeno sodišče je ocenilo ugotovljena dejstva, upoštevalo
pritožbene navedbe in zaključuje, da je pritožba utemeljena že
glede vrste začasne odredbe. Pravilno uveljavlja, da predlog za
izdajo začasne odredbe nima zakonite podlage. Po 1. odst. 85. čl.
ZDR, če sindikat nasprotuje redni odpovedi iz razloga
nesposobnosti ali iz krivdnega razloga ali izredni odpovedi
pogodbe o zaposlitvi, torej ne pa v primeru izredne odpovedi
pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, delavec pri
delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o
zaposlitvi zaradi odpovedi; prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne
učinkuje do poteka roka za arbitražno oz. sodno varstvo. Če pa
delavec v sodnem postopku po 3. odst. istega člena uveljavlja
nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, torej le v primerih
iz 1. odst. 85. čl. ZDR in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga
sodišču izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja
prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do
odločitve sodišča v predlogu za izdajo začasne odredbe. Taka
začasna odredba po 85. čl. ZDR ni zakonita v primeru odpovedi
pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, za kar v spornem
primeru gre. Tudi ni druge zakonite podlage za izdajo začasne
odredbe, kot jo predlaga tožeča stranka. Že zaradi tega ni
bistveno, ali tožnik uživa sindikalno imuniteto ali ne; zato so v
tem delu razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu
nebistveni, kakor so tudi nebistvene pritožbene navedbe v tem
delu.
Zaradi navedenega je bilo treba pritožbi ugoditi in spremeniti
izpodbijani sklep tako, da se predlagana začasna odredba kot
neutemeljena zavrne. Morebitno uveljavljanje oz. predlaganje
drugačne začasne odredbe ne more biti predmet reševanja te
pritožbe, ker je tudi pritožbeno sodišče vezano na predlog
tožnika glede vrste začasne odredbe.
Gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, zato je bilo treba
ob uporabi 5. odstavka 41. čl. ZDSS odločiti, da delodajalec
krije svoje stroške ugovornega in pritožbenega postopka, ne glede
na izid. Sicer ni šlo za zlorabo procesne pravice delavca.
Tožnik s predlogom za sodno varstvo ni uspel, zato sam krije
svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje kot tudi
stroške odgovora na pritožbo.