Appeal dismissed; statutory deadline for termination dispute does not pause during court holidays.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnica je vložila tožbo po preteku 30 dnevnega prekluzivnega roka iz

3. odstavka 204. člena ZDR, zato je sodišče tožbo pravilno zavrglo.

Zmotno je stališče pritožbe, da v času sodnih počitnic rok za

vložitev tožbe ne teče, saj v času sodnih počitnic ne tečejo le

procesni roki (3. odstavek 83. člena ZS), ne pa tudi materialni roki,

rok iz 3. odstavka 204. člena ZDR pa je materialni prekluzivni rok.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se tožba tožnice za ugotovitev

nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega

razloga, ugotovitve obstoja delovnega razmerja, reintegracije in

obračuna plač in ostalih prejemkov iz delovnega razmerja, ter neto

izplačila plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti

posamezne plače do plačila, ter za povrnitev stroškov postopka s

pripadki, zavrže.

Tožnica je vložila pravočasno pritožbo zoper sodbo (pravilno:

sklep) in navajala, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je z

izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek zavrglo (pravilno: z

izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo) in svojo odločitev oprlo na

ugotovitev, da je bila tožba vložena prepozno. Takšna ugotovitev

sodišča je zmotna, saj bi sodišče moralo upoštevati sodne

počitnice, ki so trajale od 15.7.2004 do vključno 15.8.2004 in ta

čas odšteti od prekoračitve roka za vložitev tožbe. Tožnica je

prejela pisno odpoved dne 6.7.2004, tako da je rok za vložitev

tožbe pričel teči 7.7.2004 in je tekel do 15.7.2004 (skupaj 8

dni), nato pa še 16.8.2004, skupaj torej 9 dni, rok za vložitev

tožbe pa je po ZDR 30 dni. Tožnica lahko pooblasti za zastopanje

le osebo, ki ima pravno fakulteto in opravljen pravosodni izpit,

odvetnikov med sodnimi počitnicami ni mogoče najti, tako da je

bilo povsem logično, da sodne počitnice veljajo tudi za stranke.

Tožnica je zaradi stresa, ki ga je utrpela ob izgubi zaposlitve

imela hude psihiatrične težave in se je zaradi tega tudi

zdravila. V tej smeri sodišče ni izvedlo nobenega dokaza, celo ni

zaslišalo tožnice. Zaradi te opustitve sodišča je bilo dejansko

stanje nepopolno ugotovljeno. Zaradi navedenega je tožnica

predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano

sodbo (pravilno: sklep) v celoti razveljavi in zadevo vrne

sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preiskusilo izpodbijani sklep v mejah

uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti

pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. člena

Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004 - ZPP) v

zvezi s 366. členom ZPP. Pri navedenem preiskusu je ugotovilo, da

sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere

pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni zagrešilo in je na

popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo pravilno

materialnopravno odločitev.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je

tožena stranka tožnici podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi

iz poslovnega razloga dne 5.7.2004, o nameravani odpovedi je

tožnico pred tem pisno obvestila. Tožnici je bila poslana redna

odpoved pogodbe o zaposlitvi s priporočeno poštno pošiljko,

tožnica je pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejela dne

6.7.2004. Tožbo je tožnica vložila s priporočeno poštno številko

po pošti dne 16.8.2004, torej po preteku 30-dnevnega roka iz 204.

člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 - ZDR).

Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo sodišča prve

stopnje o tem, da sodne počitnice na tek roka za vložitev tožbe

ne vplivajo. Tožnica je tožbo vložila dne 16.8.2004 in tako

zamudila 30-dnevni prekluzivni rok iz 3. odstavka 204. člena ZDR,

saj je odpoved pogodbe o zaposlitvi prejela dne 6.7.2004, tožbo

pa je vložila dne 16.8.2004.

Ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru, da v času sodnih počitnic

roki ne tečejo, in se le-ti prekinejo, tako da bi moralo sodišče

odšteti rok od 15.7.2004 do 15.8.2004, to je čas sodnih počitnic,

ob tem pa nato upoštevati, da je sicer rok za vložitev tožbe po

zakonu 30 dni. Po določilih 1. odst. 83. člena Zakona o sodiščih

(Ur.l. RS, št. 19/94 s sprem. in dopoln. - ZS) sodišča opravljajo

naroke in odločajo v času od 15.7. do 15.8. (sodne počitnice)

samo v nujnih primerih. Drugi odst. 83. člena ZS določa, kateri

primeri štejejo kot nujne zadeve. Navedenega primera ZS ne

določa, niti kot takega ne določa drugi zakon v smislu 9. točke

2. odstavka 83. člena ZS (druge zadeve, za katere tako določa

zakon). Tretji odst. 83. člena ZS določa, da razen v zadevah iz

prejšnjega odstavka, v času sodnih počitnic procesni roki ne

tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Če je bilo sodno

pisanje vročeno, začnejo teči procesni roki prvi naslednji dan,

ko se iztečejo sodne počitnice.

Rok iz 3. odst. 204. člena ZDR ni procesni, ampak materialni rok.

Ali je nek rok procesni ali materialni, se ne presoja le po tem,

ali je določen v procesnem ali materialnem zakonu (to dejstvo ne

more biti odločilno), ampak po tem, kakšna pravica se daje z

rokom, ter kakšne so posledice zamude roka. Rok za vložitev tožbe

je določen v materialnem zakonu - ZDR in je to rok, v katerem

delavec lahko uveljavlja pravico do sodnega varstva zoper

ravnanje delodajalca. V takem primeru ima pravico zahtevati

razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar je pravica, ki

izhaja iz materialnega zakona. Materialni zakon določa okvire

zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Rok je prekluziven in

z njegovim potekom delavec izgubi pravico, ki jo ima po

materialnem zakonu. Razlika med procesnim in materialnim rokom je

tudi v tem, da v primeru zamude procesnega roka, stranka v

postopku lahko zahteva vrnitev v prejšnje stanje, kar pri zamudi

materialnega roka ni mogoče. Vložitev tožbe v roku, ki ga določa

materialni predpis, je materialnopravno dejanje, procesnopravno

razmerje nastane šele z njenim prispetjem na sodišče.

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da čas sodnih

počitnic ne vpliva na tek (in iztek) roka za vložitev tožbe. Ta

mora biti vložena v roku, ki ga določa zgoraj citirani

materialnopravni predpis. Pravočasnost vložitve tožbe je procesna

predpostavka, brez katere meritorno odločanje o zahtevku ni

dopustno. Zaradi navedenega sodišče ni bilo dolžno izvajati

predlaganih dokazov v smislu pritožbenega ugovora. Ker je tožnica

rok za vložitev tožbe zamudila, je sodišče prve stopnje na

podlagi 274. člena ZPP tožbo utemeljeno zavrglo.

Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnice zavrnilo in na podlagi

353. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP potrdilo sklep

sodišča prve stopnje.