Appeal allowed; termination notice with new offer starts 30-day period from delivery, not contract end.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se

razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Tudi v primeru odpovedi PZ s ponudbo nove pogodbe začne 30 dnevni

prekluzivni rok za sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR teči z

dnem vročitve odpovedi PZ s ponudbo nove in ne z dnem prenehanja

delovnega razmerja.

Izostanek opozorila na pravno varstvo v odpovedi PZ (86/2 člen ZDR)

ne pomeni, da rok za sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR ne

začne teči od vročitve odpovedi PZ s ponudbo nove. Novi ZDR namreč

nima določbe, da odločba brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim

poukom ne more iti v škodo delavca, kot je to določal 102a člen

ZDR/90.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče

stranke, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo sklenitve nove

pogodbe o zaposlitvi z dne 5.12.2003 nezakonita, da je "odpoved

delovnega razmerja" z dne 8.1.2003 (pravilno 8.1.2004), podana s

strani tožene stranke, nezakonita, da tožeči strani ni prenehalo

delovno razmerje pri toženi stranki dne 18.2.2004, da je tožena

stranka dolžna tožečo stranko poklicati nazaj na delo in jo za čas od

17.7.2004 razporediti na delovno mesto vodja prodaje na novih trgih,

ki je uvrščeno v VII. tarifni razred, z njo skleniti pogodbo o

zaposlitvi za isto delovno mesto z osnovno plačo bruto 692.000,00 SIT

z dodatki ter ji odvesti vse prispevke in davščine od bruto plače in

ji nato neto mesečne zneske izplačati skupaj z zakonitimi zamudnimi

obrestmi, ki tečejo od vsako mesečnih zneskov plače od 19. dne v

mesecu za pretekli mesec. Odločilo je še, da tožeča stranka sama nosi

svoje stroške postopka.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi bistvenih kršitev postopka,

zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe

materialnega prava. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijana

sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, toženo stranko

pa se zaveže plačati stroške postopka. Podrejeno predlaga, da se

pritožbi ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne

sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je v vlogi z dne

7.1.2004 zapisala, da sprejema ponudbo za zaposlitev na delovnem

mestu vodja prodaje na novih trgih. Strinjala se je z delovnim

mestom, imela pa je določene pripombe na samo vsebino pogodbe o

zaposlitvi. S tem, ko je sprejela delovno mesto in izkazala interes,

da se pogovarja tudi še o nedoročenih pogodbenih elementih, je

izjavila tudi, da sprejema ponudbo za sklenitev nove pogodbe o

zaposlitvi. To trditev je podkrepila tudi s svojim ravnanjem, saj je

že pred sprejetjem nove sistemizacije opravljala dela vodje prodaje

na novih trgih. Sodišče ni ugotavljalo dejanskega stanja glede

šikaniranja, čeprav je to v tožbi zatrjevala. Iz ravnanja direktorja

tožene stranke izhaja šikaniranje (prepoved vstopa v pisarno, blokada

določenih podatkov, neprimerno obnašanje direktorja do tožnice).

Glede sklicevanja sodišča prve stopnje na sodno prakso, po kateri

neobličnost še ne pomeni nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi,

zatrjuje, da je obličnost z vsemi elementi pomembna. Sklicuje se na

ZDR, ki določa, da če stranki nista sklenili pogodbe o zaposlitvi v

pisni obliki oz. če niso v pisni obliki izražene vse sestavine, to ne

vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi. Že od 1.1.2003

je opravljala dela, popolnoma enaka delom na delovnem mestu vodja

prodaje na novih trgih brez pogodbe o zaposlitve, kar je potrdil tudi

direktor tožene stranke. Iz pogodbe o zaposlitvi z dne 1.9.2000

izhaja, da je kot domači trg šteti tudi države bivše Jugoslavije.

Pod novi trg pa spadajo države bivše Jugoslavije, dežele

Beneluxa, Danska, Amerika, kar vse je tožnica pokrivala od

1.1.2003. Iz predlogov pogodb je očitno, da ne gre za

reorganizacijske razloge, temveč za spremembo pogodbe na podlagi

47. člena ZDR. S tem, ko bi podpisala pogodbo, se ne bi mogla

pogajati o drugačni ceni za bolj zahtevna dela. Po njenem mnenju

gre v 3. odst. 90. člena ZDR (sprejem ponudbe za ustrezno

zaposlitev) samo za to, da se delavec strinja z delovnim mestom

in takšno zadevo sprejme, glede izjasnitve o sklenitvi pogodbe pa

se lahko glede ostalih elementov pogodbe pogaja naprej.

Pritožba je utemeljena.

Tožnica uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena

Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur l. RS, št. 26/99, 96/2002,

2/2004). Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v

mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti

pazilo na pravilno uporabo materialnega prava ter na bistvene

kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotavljalo obstoj

procesne predpostavke pravočasnega sodnega varstva. To procesno

predpostavko je preverjalo samo, brez ugovora tožene stranke, kar

je pravilno, saj sodišče na obstoj procesne predopostavke pazi

samo po uradni dolžnosti, ves čas postopka. Na obstoj procesnih

predpostavk pazi tudi pritožbeno sodišče ne glede na pritožbene

navedbe. Če procesne predpostavke niso podane, vsebinsko sojenje

v zadevi namreč ni dopustno.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zavzelo stališče, da je

tožnica tožbo dne 9.2.2004 vložila pravočasno. Pri tem se je

sklicevalo na določbo 3. odst. 204. člena Zakona o delovnih

razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002), vendar te določbe ni

uporabilo pravilno, saj začetka teka 30-dnevnega roka za sodno

varstvo ni vezalo na datum vročitve odpovedi pogodbe o

zaposlitvi, kot to izhaja iz zakonske določbe, temveč na datum

prenehanja "delovnega razmerja". Ob tem je tudi zmotno ugotovilo

dejstvo, da je tožnici "delovno razmerje" prenehalo 16.1.2004,

saj ta datum ne izhaja iz izvedenega dokaznega postopka. Ostalih

pravno relevantnih dejstev o tem, ali je tožba vložena

pravočasno, sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje, očitno tudi

zaradi zmotne materialne presoje, od kdaj teče rok za sodno

varstvo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožnici odpoved

pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe z dne 5.12.2003

vročena 8.12.2003, kar bi pomenilo, da je bila tožba v zvezi z

zahtevkom za ugotovitev nezakonite odpovedi z dne 5.12.2003

vložena prepozno.

Predmet zahtevka pa ni le že omenjena odpoved pogodbe o

zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 5.12.2003,

temveč tudi odpoved "delovnega razmerja" z dne 8.1.2004.

Vprašanje je, ali v tem primeru sploh lahko govorimo o odpovedi

pogodbe o zaposlitvi. Nenazadnje tudi tožnica sama v tožbi govori

o dopisu z dne 8.1.2004, s katerim je bila pozvana, da mora

podpisano pogodbo vročiti v tajništvu do 9.1.2004, saj ji v

nasprotnem primeru začne teči 45-dnevni odpovedni rok. Tudi

sodišče prve stopnje je navedlo, da je tožena stranka tožnici z

dopisom z dne 8.1.2004 določila rok, od katerega ji začne teči

45-dnevni odpovedni rok, sicer pa se do tega dopisa ni posebej

opredelilo. Zato v prvi vrsti preseneča, da je sodišče prve

stopnje (ki samo govori o dopisu z dne 8.1.2004) nato o tem

dopisu očitno odločalo kot o (drugi) "odpovedi delovnega

razmerja".

V zvezi z vprašanjem pravočasnega uveljavljanja sodnega varstva

je sicer pomembna tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da

odpoved pogodbe o zaposlitvi ne vsebuje opozorila na pravno

varstvo, kot to predpisuje 2. odst. 86. člena ZDR. Sodišče prve

stopnje je pomanjkanje opozorila na pravno varstvo napačno

ocenilo kot pomanjkljivost glede obličnosti. Obličnost se namreč

nanaša le na predpisano pisno obliko odpovedi, ne pa na njene

predpisane sestavine. Izostanek opozorila na pravno varstvo pa ne

pomeni, da rok za sodno varstvo po 3. odst. 204. člena ZDR ne

začne teči od dneva vročitve odpovedi. Novi ZDR namreč ne vsebuje

določbe z vsebino, da odločba brez pravnega pouka ali z napačnim

pravnim poukom ne more biti v škodo delavca, kot je to določal 2.

odst. 102.a člena prej veljavnega ZDR (Ur. l. RS, št. 14/90,

5/91, 71/93). 30-dnevni rok za vložitev tožbe je prekluzivne

narave. Izostanek opozorila na pravno varstvo nima za posledico

podaljšanje tega roka.

Sodišče prve stopnje je torej v zvezi z odpovedjo pogodbe o

zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe z dne 5.12.2003 zmotno uporabilo 3.

odst. 204. člena ZDR. V zvezi z odločanjem o nezakoniti odpovedi z

dne 8.1.2003 pa je povsem spregledalo, da je že samo navedlo, da gre

v tem primeru le za dopis tožene stranke tožnici; torej bi v

posledici takšnega stališča moralo tožbo v tem delu zavreči, ne pa o

zadevi vsebinsko odločati. Pritožbeno sodišče kljub navedenim

ugotovitvam ni samo poseglo v odločitev sodišča prve stopnje, tako da

bi izpodbijano sodbo razveljavilo ter tožbo tudi zavrglo, saj se

zoper sodbo pritožuje le tožnica, ki v pritožbi ne opozarja na

napačno odločitev sodišča o procesnih predpostavkah, pritožbeno

sodišče pa samo po uradni dolžnosti zaradi neobstoja procesne

predpostavke pravočasnega uveljavljanja sodnega varstva, sodbe ne sme

razveljaviti in tožbe zavreči (glej 2. in 3. odstavek 354. člena

ZPP). Glede na navedeno je le razveljavilo izpodbijano sodbo in

zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob pravilni

uporabi 3. odst. 204. člena ZDR in ob upoštevanju vsega

navedenega zavzeti jasno stališče do tega, ali je bila tožba

vložena pravočasno. Ker je za to ugotovitev ključen datum

vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 5.12.2003, bo moralo

izhajati iz datuma te vročitve. Določno se bo moralo opredeliti

tudi do narave dopisa z dne 8.1.2004; torej ali je ta dopis sploh

mogoče šteti za odpoved pogodbe o zaposlitvi ali le za obvestilo

o podaljšanju roka za izjasnitev o ponujeni pogodbi o zaposlitvi

in o začetku teka odpovednega roka. Če gre le za dopis, na kar

kaže tudi njegova vsebina, seveda tožbeni zahtevek v tem delu

sploh ni ustrezen.

Pritožbeno sodišče v tej fazi postopka ne odgovarja na ostale

pritožbene navedbe, saj se prvenstveno in upravičeno zastavlja

vprašanje, ali so v tej zadevi sploh podane procesne predpostavke

pravočasne vložitve tožbe.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. odst. 165. člena

ZPP, ki določa, da se v primeru, če sodišče razveljavi odločbo,

zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v

novo sojneje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s

pravnim sredstvom za končno odločbo.