Appeal allowed; first-instance judgment voided for failure to explain factual basis of dismissal.

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Če sodišče v sodbi ne navede opisa kršitev pogodbenih in drugih

obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katerih je bila delavcu

podana izredna odpoved PZ oz. ne pove, katere kršitve šteje za

dokazane in zakaj, je podana bistvena kršitev določb pravdnega

postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodba nima

razlogov o odločilnih dejstvih.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je Delovno sodišče v Mariboru, Oddelek na Ptuju

razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke A. J. L., ki

glasi: "Kot nezakonita se razveljavi odločba tožene stranke

E. O. K., d.d. o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne

30.6.2003, s katero je tožnici A. J. L. dne 1.7.2003 prenehalo

delovno razmerje, odločba tožene stranke nima pravnih učinkov;

ugotovi se, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni

prenehalo in še traja; tožena stranka je dolžna tožnico pozvati nazaj

na delo, ji priznati vse pravice iz dela in ji manjkajoči čas od

2.7.2003 do vrnitve nazaj na delo vpisati kot delovno dobo v delovno

knjigo in ji za ta čas obračunati bruto ter odvesti dajatve in

izplačati neto pripadajoče plače, regres in ostala nadomestila, kot

če bi delala, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih

neto mesečno zapadlih zneskov do plačila in sicer obračunati plačo za

mesec julij 2003 v bruto višini 151.769,10 SIT ter ji izplačati neto

plačo v višini 102.686,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

18.8.2003 do plačila; tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki

predpravdne stroške v višini 64.260,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 1.7.2003 do plačila, v roku 8 dni pod izvršbo; tožena

stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 18.360,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.6.2003 do plačila, v roku 8 dni

pod izvršbo ter ji povrniti povzročene stroške postopka z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodne odločbe do

plačila, vse zneske pa nakazati na TR pooblaščenca odvetnika M. M.

P. iz Ptuja št. ... pri A Banki, d.d., Eksp. Ptuj.".

Nadalje je sodišče prve stopnje razsodilo, da se zavrne tožbeni

zahtevek tožeče stranke B. R., ki glasi: "Kot nezakonita

se razveljavi odločba tožene stranke E. O. K., d.d. o

izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 30.6.2003, s katero je

tožniku B. R. dne 1.7.2003 prenehalo delovno razmerje,

odločba tožene stranke nima pravnih učinkov; ugotovi se, da tožniku

delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in še traja; tožena

stranka je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo, mu priznati vse

pravice iz dela in mu manjkajoči čas od 2.7.2003 do vrnitve nazaj na

delo vpisati kot delovno dobo v delovno knjigo in mu za ta čas

obračunati bruto ter odvesti dajatve in izplačati neto pripadajoče

plače, regres in ostala nadomestila, kot če bi delal, skupaj z

zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih neto mesečno zapadlih

zneskov do plačila in sicer obračunati plačo za mesec julij 2003

v bruto višini 158.130,50 SIT ter mu izplačati neto plačo v

višini 106.799,60 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

18.8.2003 do plačila; tožena stranka je dolžna plačati tožeči

stranki predpravdne stroške v višini 64.260,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 1.7.2003 do plačila, v roku 8 dni pod

izvršbo; tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti

povzročene stroške pravdnega postopka z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodne odločbe do plačila, vse

zneske pa nakazati na TR pooblaščenca odvetnika M. M. P. iz

Ptuja št. ... pri A Banki, d.d., Eksp. Ptuj.".

Nadalje je sodišče prve stopnje še odločilo, da tožena stranka

E. O. K., d.d., sama krije svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožujeta obe tožeči stranki v celoti

iz vseh pritožbenih razlogov.

Pritožbi sta utemeljeni.

Obe pritožbi smiselno enako uveljavljata, da je sodišče

nepravilno združilo postopek obeh tožečih strank, saj je očitno,

da obstaja kolizija njunih interesov iz dveh razlogov; gre za

kaznovalni postopek in v istem postopku ne more sodelovati isti

zagovornik oz. pooblaščenec za dva obdolženca, posebej ker gre za

očitano sostorilstvo. Obstaja možnost, da je za očitane delovne

kršitve odgovoren le eden izmed njiju. V posledici je tožeči

stranki onemogočeno pravdanje, prav tako je onemogočena ta

pritožba, saj isti pooblaščenec ne sme ničesar ukreniti v korist

tožnika, kar bi lahko škodovalo sotožnici in obratno.

Razen tega v pritožbah tožeči stranki uveljavljata, da sodba nima

razlogov, da je obrazložitev v bistvu le povzetek pavšalnih

pritrjevanj toženi stranki in se niti ne spušča v vsebinsko

problematiko zadeve, zato se pritožnika sklicujeta na svoje

tožbene navedbe in pričakujeta od sodišča, da jih bo primerno

obrazložilo. Menita, da gre za kršitev pravice do obrambe in da

ni bila možnost dana pred sodiščem. Tožena stranka je šele na

sodišču prvič ponudila dokazila in je torej že v predpostopku

bila onemogočena obramba. Zmotno je ugotovljeno tudi dejansko

stanje. Sodišče le zatrjuje, da je tožena stranka v odpovedi

navedla jasne razloge o izredni odpovedi in ničesar več. Niti ne

omenja izpovedbe prič. Bode v oči dejstvo, da gre za kolektivno

odgovornost s sotožnico, povrhu še s sodelavko N. O.

Nadalje pritožbi uveljavljata, da je zmotno uporabljeno

materialno pravo, saj sodišče le navaja številke členov ZDR, ne

obrazlaga pa vsebine in uporabe na konkretni dejanski stan

kršitev.

Pritožbeno sodišče je najprej obravnavalo obrazložitev izpodbijane

odločbe in zaključuje, da je podana absolutna bistvena kršitev določb

postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Izpodbijana sodba sodišča

prve stopnje v obrazložitvi ne navaja opisov hujših kršitev delovnih

obveznosti, ki jih obema tožečima strankama očita tožena stranka.

Tako v izpodbijanih izrednih odpovedih tožena stranka očita hudo

kršitev pogodbe o zaposlitvi in drugih obveznosti iz delovnega

razmerja, ki so bile storjene dne 16.4. in 26.4.2003 ter dne

6.5.2003, ko sta obe tožeči stranki izklopili računalnik za beleženje

blagajne, v nadaljevanju server in onemogočili zapis prodanega blaga

na računalnik, zaradi česar je nastal višek denarja, ki ga nista

prijavili, temveč sta višek denarja zadržali. Razen tega sta vzeli

oz. uničili paragone kopije blagajniških zapisov za tiste dni oz.

ure, ko je bil izklopljen server. V obeh izrednih odpovedih se tudi

očita, da imajo dejanja vse znake kaznivega dejanja poneverbe po 245.

čl. Kazenskega zakonika. V izrednih odpovedih se konkretizira tako

manjko 15 faktur dne 16.4.2003, manjko faktur dne 26.4.2003 in dne

6.5.2003. Za 6.5.2003 se navaja, da sta v izmeni tega dne delala J.

L. in N. K; dne 7.4.2003 pa sta v izmeni delala R. in N. B.; dne

19.4.2003 pa R. in N. O.. Dne 26.4.2003 sta v izmeni delala R. in

zopet A. J. L.. Tožeči stranki nista pristopili na glavno obravnavo,

zato ju sodišče ni zaslišalo; vendar bi z izvajanjem vseh drugih

dokazov moglo razčistiti konkretno dejansko stanje opisanih hujših

kršitev in presoditi, ali so na podlagi dokaznega postopka pred

sodiščem prve stopnje podane očitane hujše kršitve, na podlagi

katerih se da tudi oceniti, ali sta tožeči stranki storili očitane

hujše kršitve delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja.

Sodišče prve stopnje je sicer v dokaznem postopku zaslišalo kot

priče J. O., A. B., N. O., T. V., vendar sodišče v obrazložitvi sodbe

niti ni navedlo, kaj so te priče izpovedale, katera dejstva sodišče

šteje za ugotovljena na podlagi izpovedb prič, niti katera dejstva

šteje za dokazana, niti kaj je moglo šteti za dokazane očitane hujše

kršitve delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja. Podana je

torej absolutna bistvena pomanjkljivost v obrazložitvi izpodbijane

sodbe. Zato pritožbeno sodišče ni moglo ocenjevati izpovedb

zaslišanih prič in kaj se na podlagi njih šteje za dokazano in kaj ne

glede očitanih hujših kršitev delovnih obveznosti v izrednih

odpovedih pogodbe o zaposlitvi pri obeh tožečih strankah.

V nakazani smeri bo sodišče prve stopnje moralo še dopolniti

dokazni postopek in ponovno oceniti, ali je potrebno še

dopolnilno zaslišanje že zaslišanih prič oz. drugih prič in

izvedba drugih dokazov, ki sta jih obe tožeči stranki in tožena

stranka predlagali. Šele po dopolnitvi dokaznega postopka bo

moglo sodišče o zadevi ponovno razsoditi. Stvar tožečih strank pa

je koga sta kot pravnega pooblaščenca pooblastili in njega, če je

pooblastilo sprejel.

Zaradi razveljavitve v glavni stvari je bilo treba razveljaviti

tudi izrek o stroških in odločiti, da so pritožbeni stroški

nadaljnji stroški postopka, o katerih bo sodišče odločilo z

končno odločbo.