Appeal dismissed; court ruled no separate rejection needed for denied costs under ZPP s. 163(1).

Pritožba se zavrne in se potrdi dopolnilni sklep z dne 4.5.2005.

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške postopka.

[JEDRO]

V 1. odstavku 163. člena ZPP je določeno, da sodišče odloči o

povrnitvi stroškov na zahtevo stranke brez obravnavanja. Ker gre za

odločitev o zahtevi glede priglašenih stroškov in ne za odločitev o

tožbenem zahtevku, glede stroškov postopka, ki jih sodišče ni

priznalo, ni potrebno izdati zavrnilnega dela izreka sklepa.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izdalo dopolnilni sklep o odmeri stroškov

postopka z dne 4.5.2005, v katerem je odločilo, da je tožena stranka

dolžna tožnici poleg priznanih stroškov (razvidnih iz 2. tč. izreka

sodbe z opr. št. I Pd 204/2004 z dne 15.4.2005), povrniti še stroške

v višini 81.143,64 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

dneva izdaje tega sklepa, v roku 8 dni pod izvršbo.

Zoper navedeni dopolnilni sklep je tožnica podala predlog za

izdajo dopolnilnega sklepa oz. podrejeno pritožbo zoper

dopolnilni sklep z dne 4.5.2005 in navajala, da sodišče ni

odločalo o celotnem tožbenem zahtevku, ko je tožnica zahtevala

povrnitev vseh priglašenih pravdnih stroškov z obrestmi. Sodišče

je samo v obrazložitvi zapisalo, da dela stroškov, ki so

priglašeni ni mogoče priznati, manjka pa ustrezni del izreka.

Navajala je, da odvetnik ne more sam sebi izstaviti računa za

fotokopiranje, ker se fotokopirni stroj nahaja v odvetniški

pisarni, prav tako bi sodišče moralo priznati parkiranje vsaj za

dve uri v garažni hiši. Odsotnost iz pisarne je več kot 30 minut

iz Mengša proti Trzina do Ljubljane. Prav tako bi bilo potrebno

predlog za izdajo dodatnega sklepa vrednotiti z uporabo tarife

15/4 OT.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah

uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 -

2/2004 - ZPP) v zvezi 366. členom ZPP. Pri tem preizkusu je

ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb

postopka na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni

storilo in je na popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo

pravilno materialnopravno odločitev.

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje dne 15.4.2005 izdalo

sodbo na podlagi pripoznave, s katero je ugodilo tožbenemu

zahtevku in ugotovilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

z dne 16.2.2004 nezakonita in se razveljavi (I/1 točka). Odločilo

je, da je tožena stranka dolžna pozvati tožnico nazaj na delo in

ji priznati delovno dobo za čas od 17.2.2004 dalje do

reintegracije in ji vpisati delovno dobo v delovno knjižico (I/2

točka). Odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki

povrniti stroške v višini 40.392,00 SIT skupaj z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do

plačila (II. točka). Po predlogu tožnice za izdajo dopolnilnega

sklepa je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani dopolnilni

sklep z dne 4.5.2005, s katerem je odločilo, da je tožena stranka

dolžna tožeči stranki poleg priznanih stroškov (razvidnih iz II.

točke izreka sodbe), povrniti še stroške v višini 81.143,64 SIT,

skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa

dalje. Tožnica je ponovno dne 19.5.2005 podala predlog za izdajo

dopolnilnega sklepa oz. podrejeno pritožbo s predlogom, da ji

sodišče prizna vse priglašene stroške. Sodišče prve stopnje je s

sklepom z dne 21.6.2005 odločilo, da se zavrne predlog tožeče

stranke za izdajo dopolnilnega sklepa z dne 19.5.2005, tako, da

je pritožbeno sodišče o vlogi z dne 3.5.2005 odločalo kot o

pritožbi zoper dopolnilni sklep o odmeri stroškov z dne 4.5.2005.

Ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru, da bi sodišče prve

stopnje moralo odločiti o priglašenih stroških postopka tako, da

bi o tem izrecno odločilo v izreku sklepa in jih zavrnilo. ZPP v

1. odst. 163. členu določa, da o povrnitvi stroškov odloči

sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. To pomeni,

da gre za zahtevo in ne za tožbeni zahtevek, tako da bi sodišče v

delu priglašenih stroškov, za katere je odločilo, da ne gre za

potrebne stroške postopka po določilu 155. člena ZPP, moralo z

izrekom odločiti v zavrnilnem delu izreka, kot to uveljavlja

tožnica v pritožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko

je v izreku sklepa odločilo o priznanih stroških postopka, v

obrazložitvi sklepa pa natančno in jasno obrazložilo, katere

stroške priznava kot potrebne v smislu določila 155. člena ZPP,

ki med drugim določa, da sodišče o potrebnih stroških odloči po

skrbni presoji vseh okoliščin.

Ni mogoče slediti tudi pritožbenemu ugovoru, da bi sodišče moralo

posebej upoštevati stroške za fotokopiranje, ko odvetnik sicer ne

more izstaviti računa, ker ima fotokopirni stroj v svoji pisarni.

Enako velja za stroške parkiranja v garažni hiši. Iz sklepa jasno

izhaja, da je sodišče tožnici priznalo administrativne stroške v

pavšalnem znesku 2 % od skupne vrednosti storitve po določilih 3.

odst. 13. člena Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 67/2003 s

sprem. - OT). Tožnica drugačnih stroškov tudi ni izkazala. V

zvezi z odsotnostjo iz pisarne za več kot pol ure je sodišče

tožnici pravilno priznalo povprečni čas, ko je v normalnih

prometnih razmerah mogoče priti iz Mengša do Ljubljane. V zvezi z

pritožbenim ugovorom glede vrednotenja predloga za izdajo

dodatnega sklepa oz. uveljavljanja pravnega sredstva, ko naj bi

po mnenju tožnice sodišče moralo uporabiti tarifo 15/4 OT,

pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče navedene vloge za izdajo

dopolnilnega sklepa oz. podredno pritožbe ni moglo vrednotiti po

tarifi 15/4, saj le-ta določa nagrado za pritožbo in odgovor

nanjo. Ker je sodišče prve stopnje vlogo obravnavalo kot predlog

za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških postopka, je skladno z

vsebino vloge zanjo pravilno priznalo tudi stroške postopka v

višini 20 točk po tar. št. 39/3 OT. Zaradi navedenega je

odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije priglašene stroške

pritožbenega postopka. Odločitev o stroških postopka temelji na

1. odst. 165. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP.