Appeal allowed; election invalidity requires proof that procedural flaws affected election results.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločba se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Kršitve 20. in 30. čl. ZSDU nimajo takšne narave, da bi vplivale na

zakonitost in pravilnost volitev. Tako naravo kršitve ima le določba

52. čl. ZPDU, ki v 3. odst. izrecno določa, da morajo biti volitve

organizirane tako, da se jih lahko udeležijo vsi delavci.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo ugodilo predlogu

predlagatelja SKEI SINDIKALNA PODRUŽNICA V., d.d., ki se

glasi, da se kot nezakonit razveljavi postopek za izvedbo volitev

v svet delavcev z dne 18.11.2004. Sodišče je tudi odločilo, da

udeleženca nosita vsak svoje stroške postopka.

Zoper navedeno odločbo se pritožuje nasprotni udeleženec,

uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno

sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodno odločbo spremeni

tako, da predlog predlagatelja zavrne kot neutemeljen oziroma

podrejeno, da izpodbijano sodno odločbo razveljavi in vrne zadevo

sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da ne drži

zaključek sodišča, da B. F. ni podal pisnega soglasja k

kandidaturi za namestnika predsednika volilne komisije, saj je

le-ta soglasje dal in to soglasje se prigla k pritožbi. Res gre

za nov dokaz, ki pa ga nasprotni udeleženec brez svoje krivde ni

mogel predložiti v postopku pred prvostopnim sodiščem. Nasprotni

udeleženec je namreč kolektivni organ, katerega zastopa

predsednik volilne komisije v njegovi odsotnosti pa njegov

namestnik. V konkretnem primeru je bil to prav B. F.,

kateremu so se vročala v času odsotnosti predsednika volilne

komisije vsa sodna pisanja v zvezi s predmetnim kolektivnim

sporom. Navedena oseba pa je vsa pisana zadržala ter tako

nasprotni udeleženec ni imel možnosti da se seznani z njihovo

vsebino. Res je sicer, da v tem primeru ne gre za napačno

vročanje po krivdi sodišča, vendar pa nasprotni udeleženec meni,

da gre za opravičljiv razlog, da slednji ni mogel v postopku pred

sodiščem prve stopnje v svojo korist opravljati procesnih dejanj

oziroma v svojo korist predlagati dokaze.

Po mnenju pritožbe je zmotno tudi stališče sodišča prve stopnje,

da neupoštevanja roka volilne komisije za preizkus predlogov

kandidatov za člane sveta delavcev pomeni tako kršitev določb

volilnega postopka, zaradi katere je vprašljiva zakonitost in

pravilnost volitev. V smislu določbe 30. člena ZSDU je res

določen instrukcijski rok treh dni, vendar neupoštevanje tega

roka ni sankcionirano. Po določbi 1. odst. 53. člena ZSDU pa ni

vsaka kršitev volilnega postopka taka, zaradi katere so volitve

nezakonite, pač pa le tista, ki bi lahko vplivala na zakonitost

in pravilnost volitev. Sodišče pa se pri svoji odločitvi s tem

vprašanjem sploh ni ukvarjalo. Končno navaja, da je bila vsem

delavcem v družbi V., d.d. dana možnost udeležiti se volitev,

kot je to določeno v 52. členu ZSDU. Stališče sodišča, da bi

nasprotni udeleženec moral organizirati predhodne volitve za

delavce, ki se volitev na dan 18.11.2004 niso mogli udeležiti,

nima zato nobene pravne podlage v zakonu. Sicer pa bi

predlagatelj moral dokazati, katerim delavcem dejansko ni bilo

omogočeno sodelovanje na volitvah, saj v kolikor tega ni dokazal

in so njegove navedbe v tej smeri zgolj pavšalne, sodišče prve

stopnje takega načina organiziranja volitev nikakor ne bi smelo

šteti za ravnanje, ki je v nasprotju z določbo 52. člena ZSDU.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane odločbe v mejah

pritožbenih razlogov nasprotnega udeleženca in v mejah razlogov,

na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2.

odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS št.

26/99, 96/2002, 2/2004) ugotovilo, da sodišče prve stopnje v

postopku ni bistveno kršilo takih določb postopka, na katere pazi

sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je pa dejansko stanje

zmotno in nepopolno ugotovilo in v posledici tega pri odločitvi

zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb predlagatelja in

izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da so bile v postopku za

izvedbo volitev v svet delavcev pri nasprotnem udeležencu

storjene bistvene kršitve iz razloga, ker namestnik predsednika

volilne komisije B. F. ni podal pisnega soglasja za člana

volilnega organa pred sprejemom sklepa o razpisu volitev, kar

nedvomno predstavlja kršitev po 20. členu Zakona o sodelovanju

delavcev pri upravljanju (ZSDU - Ur.l. RS št. 42/93) kot tudi, da

volilna komisija ni preizkusila predlogov kandidatov za člane

sveta delavcev v roku treh dni po prejemu, temveč je to storila

šele mnogo kasneje, kar je kršitev 30. člena ZSDU ter, da ni bila

omogočena udeležba na volitvah vsem delavcem nasprotnega

udeleženca, ki so bili na dan volitev odsotni, kar predstavlja

kršitev po 52. členu ZSDU. Vendar, ne glede na ugotovljene

bistvene kršitve volilnega postopka, to še ne pomeni, da so

volitve zaradi tega nezakonite, kot to zmotno zaključuje sodišče

prve stopnje.

Pritožba utemeljeno opozarja na 53. člen ZSDU, ki v 1. odst.

izrecno določa, da v primeru bistvenih kršitev določb postopka,

ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev,

predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev lahko

zahtevajo v 8 dneh na pristojnem sodišču razveljavitev volitev.

To pa pomeni, da ni vsaka kršitev volilnega postopka taka, zaradi

katere je potrebno volitve razveljaviti, pač pa so to le tiste

kršitve, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost

volitev. Sodišče prve stopnje pa se s tem vprašanjem ni

ukvarjalo, saj iz razlogovanja odločitve izhaja, da je sodišče le

ugotovilo, da so bile v volilnem postopku zagrešene bistvene

kršitve, ki so vplivale na zakonitost in pravilnost volitev, pri

čemer pa ni niti z eno besedo obrazložilo, v čem naj bi te

kršitve vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. V zvezi z

navedenimi kršitvami volilnega postopka pa pritožbeno sodišče že

samo ugotavlja, da kršitve, storjene na podlagi 20. in 30. člena

ZSDU, nimajo take narave, da bi nespoštovanje navedenih določb

vplivalo na zakonitost in pravilnost volitev. Tako naravo kršitve

ima le določba 52. člena ZSDU, ki v 3. odst. izrecno določa, da

morajo biti volitve organizirane tako, da se jih lahko udeležijo

vsi delavci. V kolikor namreč ni poskrbljeno, da se volitev

udeležijo vsi delavci, se lahko zgodi, da zaradi neudeležbe

določenega števila delavcev zmaga kandidat, ki sicer ob udeležbi

vseh delavcev, na volitvah ne bi dobil zadostnega števila glasov

za izvolitev v svet delavcev. Ravno teh okoliščin, ki so

bistvenega pomena za presojo odločitve, pa sodišče ni v zadostni

meri razčistilo. Sodišče je le pavšalno ugotovilo, da ni bila

zagotovljena možnost udeležbe na volitvah vsem volilcem, pri

čemer pa ni nič ugotavljalo v smeri, koliko je bilo konkretno

takih volilcev, ki jim ni bila zagotovljena možnost volitev, ker

so bili na dan volitev odsotni. Ker to tudi ni razvidno iz

zapisnika volilne komisije o izidu glasovanja za volitve članov

sveta delavcev z dne 18.11.2004, je potrebno ugotoviti, da je

dejansko stanje glede odločilnih dejstev nepopolno ugotovljeno in

v posledici tega tudi pri odločitvi zmotno uporabljeno materialno

pravo.

Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi

nasprotnega udeleženca ugodilo in izpodbijano odločbo

razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo

odločanje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje

razčistiti dejansko stanje v nakazani smeri glede kršitve določbe

52. člena ZSDU in šele nato bo lahko ponovno presojalo o

utemeljenosti oziroma neutemeljenosti zahtevka predlagatelja.