Appeal dismissed; court requires union status verification before granting interim relief in collective dismissal disputes.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance judgment, which rejected a request for interim relief in a collective labor dispute. The appellants argued that the lower court incorrectly denied relief without verifying their union status or listing specific employees affected by the dismissals. The court ruled that the request did not qualify as a collective dispute under the law and that the lower court was correct to require a preliminary determination of union standing before addressing the merits.
Legislator headnote
AI generatedZDR 5. odst. 8. člena; ZPP 2. odst. 350. člen: Before granting interim relief in a collective dismissal dispute, the court must first determine if the applicant holds the status of a union at the employer, as the request must qualify as a collective labor dispute.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve
stopnje.
[JEDRO]
Če predlagatelj uveljavlja kršitev glede sodelovanja sindikata v
postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR, mora sodišče najprej
ugotoviti, ali ima predlagatelj skladno z 5. odst. 8. čl. ZDR položaj
sindikata pri delodajalcu (nasprotnem udeležencu).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za
zadržanje izvrševanja vseh začetih postopkov rednih odpovedi pogodb o
zaposlitvi ter učinkovanja prenehanja rednih odpovedi pogodb o
zaposlitvi, iz razloga začetka postopka prenehanja nasprotnega
udeleženca in ukinitve tednika G., do pravnomočnosti
sodne odločbe v tem kolektivnem delovnem sporu (1. točka izreka).
Zavrnilo je predlog, da je v primeru kršitve začasne odredbe
nasprotni udeleženec dolžan plačati kazen v višini 1.000.000,00 SIT v
roku 8 dni (2. točka izreka).
Predlagatelja sta vložila zoper sklep pravočasno pritožbo in
navajala, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, ko je zavrnilo
predlog za izdajo začasne odredbe z obrazložitvijo, da v tej fazi
postopka verjetnost terjatve še ni izkazana. Ni bilo potrebno imensko
navesti delavcev, katerim so bile odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Že
v vlogi z dne 28.2.2005 sta predlagatelja navedla, da je nasprotni
udeleženec 40 delavcem redno odpovedal pogodbe o zaposlitvi iz
razloga, ki se nanaša na prenehanje nasprotnega udeleženca in na
ukinitev tednika G.. Nasprotni udeleženec je
obvestila o redni odpovedi pogodb o zaposlitvi podal vsem delavcem
razen 12 delavcem, ki jim je ponudil prezaposlitev pri ostalih
hčerinskih podjetjih ustanovitelja nasprotnega udeleženca. Sodišče
prve stopnje tudi nikoli ni zahtevalo dopolnitve predloga v smislu
poimenske navedbe delavcev. Predlagatelja sta podala predlog v
kolektivnem delovnem sporu zato, ker nista bila o postopkih
obveščena, prav tako jih nasprotni udeleženec ni pravočasno
obveščal o številu delavcev. 24 delavcev je vložilo tožbe na
ugotovitev nezakonitosti rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz
poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno tolmačilo
3. odst. 85. člena Zakona o delovnih razmerjih, ko delavec lahko
v individualnem delovnem sporu ob vložitvi tožbe sodišču predlaga
izdajo začasne odredbe, s katero se zadrži učinkovanje prenehanja
pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, ob pogoju, da je pred tem
že v postopku pri delodajalcu zaradi nasprotovanja sindikata
odpovedi pogodbe o zaposlitvi, prišlo do zadržanja učinkovanja
prenehanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšno zadržanje pa je
možno zgolj, kadar je podana redna odpoved pogodbe iz razloga
nesposobnosti ali iz krivdnega razloga. Glede na vsebino predloga
za izdajo začasne odredbe je potrebno navedeno zakonsko določbo
uporabiti tudi za konkretni primer, tako da je terjatev
predlagateljev tudi verjetno izkazana. Kolektivne pristojnosti
sindikata v zvezi z delovnimi razmerji, ki jih predlagatelj
uveljavlja v tem kolektivnem delovnem sporu, se nanašajo na
postopke, ki jih mora nasprotni udeleženec izvesti, predno se
začne postopek rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi. Predlagatelja
imata pristojnost, da sta obveščena, da predhodno podata mnenje,
ki ga mora nasprotni udeleženec obravnavati in da se z nasprotnim
udeležencem tudi posvetujeta z namenom doseči sporazum tako, kot
je navedeno v predlogu predlagatelja z dne 28.2.2005. Navedene
pristojnosti se nanašajo bodisi na sindikat, ki včlanjuje
novinarje, bodisi na sindikat pri delodajalcu. Zaradi navedenega
sta predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljev
ugodi in spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da izda
začasno odredbo po predlogu predlagateljev.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah
uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni
dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.
350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 -
2/2004 - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo
materialnega prava.
Pritožbeno sodišče prvenstveno ugotavlja, da bi glede na zahtevke
v predlogu za sodno varstvo v konkretni zadevi lahko govorili o
kolektivnem delovnem sporu (o pristojnostih sindikata v zvezi z
delovnimi razmerji) le v zvezi z zahtevkom pod točko 1, pa še ta
je zelo sporen, glede na to, kakšen je lahko zahtevek pri
ugotovitveni tožbi po 1. odst. 181. člena ZPP (ugotovitev obstoja
oz. neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnosti
oz. nepristnosti kakšne listine, ne pa ugotovitev obstoja
dejstev). Zahtevek v 2. točki predloga, s katerim se očitno
povezuje tudi začasna odredba, ni zahtevek, ki bi bil lahko
predmet kolektivnega delovnega spora, sicer pa bi tudi odločanje
o takšnem zahtevku neutemeljeno poseglo v individualna razmerja
delavcev proti delodajalcu, zlasti tista razmerja, glede katerih
delavci niso niti zahtevali razveljavitve rednih odpovedi pogodb
o zaposlitvi. Podobno velja za predlagano začasno odredbo, ki se
povezuje z zahtevkom, ki ne more biti predmet kolektivnega
delovnega spora. Že zaradi tega ni nobene podlage zanjo.
Na ostale pritožbene ugovore pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker
za rešitev pritožbe niso pomembni. Zaradi nevedenega je
pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo predlagateljev in potrdilo
sklep sodišča prve stopnje.
V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje torej
najprej preizkusiti, ali je podani predlog glede na postavljene
zahtevke v konkretnem kolektivnem delovnem sporu po svoji vsebini
lahko kolektivni delovni spor.
Ob tem je potrebno tudi opozoriti, da Zakon o delovnih in
socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 2/2004 - ZDSS-1) v 49. členu
določa, da predlog za začetek postopka o pristojnostih, ki jih
ima sindikat v zvezi z delovnimi razmerji, lahko vloži sindikat.
V kolikor predlagatelji uveljavljajo kršitve glede sodelovanja
sindikata v postopku odpovedi pogodb o zaposlitvi zaposlenim
delavcem po ZDR, bo sodišče prve stopnje moralo v nadaljevanju
postopka ugotoviti, ali imata oba predlagatelja položaj sindikata
pri delodajalcu, to je pri nasprotnem udeležencu. ZDR v 5. odst.
8. člena določa, kateri sindikat se po tem zakonu šteje za
sindikat pri delodajalcu. Upoštevaje določbe 5. odst. 8. člena in
1. odst. 208. člena ZDR je sindikat pri delodajalcu tisti
sindikat, ki ima člane zaposlene pri delodajalcu in ki lahko za
zastopanje delavcev imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ob
tem da mu mora biti v skladu z zakonom priznana lastnost
reprezentativnega sindikata. Nadalje je pomembno poudariti, da se
kot sindikat pri delodajalcu lahko šteje katerikoli drugi
reprezentativni sindikat, organiziran izven delodajalca, ki pa
ima zaposlene člane in zaupnike pri delodajalcu. Glede na tako
ugotovljene pravne razloge bosta predlagatelja morala v
nadaljevanju spora dokazati, da izpolnjujeta pogoje, da ju je
mogoče šteti za sindikat pri udeležencu.