Appeal dismissed; court requires union status verification before granting interim relief in collective dismissal disputes.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje.

[JEDRO]

Če predlagatelj uveljavlja kršitev glede sodelovanja sindikata v

postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi po ZDR, mora sodišče najprej

ugotoviti, ali ima predlagatelj skladno z 5. odst. 8. čl. ZDR položaj

sindikata pri delodajalcu (nasprotnem udeležencu).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za

zadržanje izvrševanja vseh začetih postopkov rednih odpovedi pogodb o

zaposlitvi ter učinkovanja prenehanja rednih odpovedi pogodb o

zaposlitvi, iz razloga začetka postopka prenehanja nasprotnega

udeleženca in ukinitve tednika G., do pravnomočnosti

sodne odločbe v tem kolektivnem delovnem sporu (1. točka izreka).

Zavrnilo je predlog, da je v primeru kršitve začasne odredbe

nasprotni udeleženec dolžan plačati kazen v višini 1.000.000,00 SIT v

roku 8 dni (2. točka izreka).

Predlagatelja sta vložila zoper sklep pravočasno pritožbo in

navajala, da je sodišče prve stopnje napačno odločilo, ko je zavrnilo

predlog za izdajo začasne odredbe z obrazložitvijo, da v tej fazi

postopka verjetnost terjatve še ni izkazana. Ni bilo potrebno imensko

navesti delavcev, katerim so bile odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Že

v vlogi z dne 28.2.2005 sta predlagatelja navedla, da je nasprotni

udeleženec 40 delavcem redno odpovedal pogodbe o zaposlitvi iz

razloga, ki se nanaša na prenehanje nasprotnega udeleženca in na

ukinitev tednika G.. Nasprotni udeleženec je

obvestila o redni odpovedi pogodb o zaposlitvi podal vsem delavcem

razen 12 delavcem, ki jim je ponudil prezaposlitev pri ostalih

hčerinskih podjetjih ustanovitelja nasprotnega udeleženca. Sodišče

prve stopnje tudi nikoli ni zahtevalo dopolnitve predloga v smislu

poimenske navedbe delavcev. Predlagatelja sta podala predlog v

kolektivnem delovnem sporu zato, ker nista bila o postopkih

obveščena, prav tako jih nasprotni udeleženec ni pravočasno

obveščal o številu delavcev. 24 delavcev je vložilo tožbe na

ugotovitev nezakonitosti rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz

poslovnega razloga. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno tolmačilo

3. odst. 85. člena Zakona o delovnih razmerjih, ko delavec lahko

v individualnem delovnem sporu ob vložitvi tožbe sodišču predlaga

izdajo začasne odredbe, s katero se zadrži učinkovanje prenehanja

pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, ob pogoju, da je pred tem

že v postopku pri delodajalcu zaradi nasprotovanja sindikata

odpovedi pogodbe o zaposlitvi, prišlo do zadržanja učinkovanja

prenehanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšno zadržanje pa je

možno zgolj, kadar je podana redna odpoved pogodbe iz razloga

nesposobnosti ali iz krivdnega razloga. Glede na vsebino predloga

za izdajo začasne odredbe je potrebno navedeno zakonsko določbo

uporabiti tudi za konkretni primer, tako da je terjatev

predlagateljev tudi verjetno izkazana. Kolektivne pristojnosti

sindikata v zvezi z delovnimi razmerji, ki jih predlagatelj

uveljavlja v tem kolektivnem delovnem sporu, se nanašajo na

postopke, ki jih mora nasprotni udeleženec izvesti, predno se

začne postopek rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi. Predlagatelja

imata pristojnost, da sta obveščena, da predhodno podata mnenje,

ki ga mora nasprotni udeleženec obravnavati in da se z nasprotnim

udeležencem tudi posvetujeta z namenom doseči sporazum tako, kot

je navedeno v predlogu predlagatelja z dne 28.2.2005. Navedene

pristojnosti se nanašajo bodisi na sindikat, ki včlanjuje

novinarje, bodisi na sindikat pri delodajalcu. Zaradi navedenega

sta predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi predlagateljev

ugodi in spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da izda

začasno odredbo po predlogu predlagateljev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah

uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 -

2/2004 - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo

materialnega prava.

Pritožbeno sodišče prvenstveno ugotavlja, da bi glede na zahtevke

v predlogu za sodno varstvo v konkretni zadevi lahko govorili o

kolektivnem delovnem sporu (o pristojnostih sindikata v zvezi z

delovnimi razmerji) le v zvezi z zahtevkom pod točko 1, pa še ta

je zelo sporen, glede na to, kakšen je lahko zahtevek pri

ugotovitveni tožbi po 1. odst. 181. člena ZPP (ugotovitev obstoja

oz. neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja ali pristnosti

oz. nepristnosti kakšne listine, ne pa ugotovitev obstoja

dejstev). Zahtevek v 2. točki predloga, s katerim se očitno

povezuje tudi začasna odredba, ni zahtevek, ki bi bil lahko

predmet kolektivnega delovnega spora, sicer pa bi tudi odločanje

o takšnem zahtevku neutemeljeno poseglo v individualna razmerja

delavcev proti delodajalcu, zlasti tista razmerja, glede katerih

delavci niso niti zahtevali razveljavitve rednih odpovedi pogodb

o zaposlitvi. Podobno velja za predlagano začasno odredbo, ki se

povezuje z zahtevkom, ki ne more biti predmet kolektivnega

delovnega spora. Že zaradi tega ni nobene podlage zanjo.

Na ostale pritožbene ugovore pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker

za rešitev pritožbe niso pomembni. Zaradi nevedenega je

pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo predlagateljev in potrdilo

sklep sodišča prve stopnje.

V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje torej

najprej preizkusiti, ali je podani predlog glede na postavljene

zahtevke v konkretnem kolektivnem delovnem sporu po svoji vsebini

lahko kolektivni delovni spor.

Ob tem je potrebno tudi opozoriti, da Zakon o delovnih in

socialnih sodiščih (Ur.l. RS št. 2/2004 - ZDSS-1) v 49. členu

določa, da predlog za začetek postopka o pristojnostih, ki jih

ima sindikat v zvezi z delovnimi razmerji, lahko vloži sindikat.

V kolikor predlagatelji uveljavljajo kršitve glede sodelovanja

sindikata v postopku odpovedi pogodb o zaposlitvi zaposlenim

delavcem po ZDR, bo sodišče prve stopnje moralo v nadaljevanju

postopka ugotoviti, ali imata oba predlagatelja položaj sindikata

pri delodajalcu, to je pri nasprotnem udeležencu. ZDR v 5. odst.

8. člena določa, kateri sindikat se po tem zakonu šteje za

sindikat pri delodajalcu. Upoštevaje določbe 5. odst. 8. člena in

1. odst. 208. člena ZDR je sindikat pri delodajalcu tisti

sindikat, ki ima člane zaposlene pri delodajalcu in ki lahko za

zastopanje delavcev imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika, ob

tem da mu mora biti v skladu z zakonom priznana lastnost

reprezentativnega sindikata. Nadalje je pomembno poudariti, da se

kot sindikat pri delodajalcu lahko šteje katerikoli drugi

reprezentativni sindikat, organiziran izven delodajalca, ki pa

ima zaposlene člane in zaupnike pri delodajalcu. Glede na tako

ugotovljene pravne razloge bosta predlagatelja morala v

nadaljevanju spora dokazati, da izpolnjujeta pogoje, da ju je

mogoče šteti za sindikat pri udeležencu.