Appeal dismissed: Written warning for duty compliance lacks direct legal consequences and no court protection applies.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

1. Pisno opozorilo delavcu na podlagi 1. odst. 83. čl. ZDR ne

predstavlja dejanja ali odločitve delodajalca, s katerim bi se kršila

kakšna pravica delavca iz delovnega razmerja.

2. Opozorilo delavca na izpolnjevanje delovnih obveznosti nima

neposrednih pravnih posledic in predstavlja le predpostavko za

kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

3. ZDR delavcu ne zagotavlja neposrednega sodnega varstva zaradi

ugotovitve nezakonitosti oz. razveljavitve pisnega opozorila delavcu

na izpolnjevanje obveznosti v skladu z 3. odst. 204. čl. ZDR.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, s

katero je tožnik zahteval razveljavitev pisnega opozorila z dne

27.5.2004 in da se "ugotovi, da ni kršil očitanih delovnih

obveznosti dne 26.3.2004." Sodišče je tudi sklenilo, da je tožnik

dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku

68.266,60 tolarjev, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.10.2004

dalje do plačila, v 8 dneh.

Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki uveljavlja pritožbena razloga

zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne

uporabe materialnega prava, pritožbenemu sodišču pa predlaga

razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve

stopnje v novo sojenje, podrejeno pa spremembo sklepa in ugoditev

tožbenemu zahtevku. Sodišče prve stopnje naj bi nepopolno

ugotovilo dejansko stanje, ko se je zadovoljilo zgolj z navedbo

tožene stranke, da je vodila postopek v skladu s 83. čl. Zakona o

delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002). Iz listinske

dokumentacije je namreč razvidno, da je tožena stranka vodila

zoper tožnika disciplinski postopek. Tožnik je že v tožbi

navajal, da se ne strinja z opozorilom, ki mu ga je izdala tožena

stranka. Sodno varstvo je uveljavljal na podlagi 3. odst. 204.

čl. ZDR, saj gre v bistvu za odločitev o disciplinski

odgovornosti tožnika, ki jo je tožena stranka ugotavljala po

postopku, določenem za disciplinsko odgovornost delavcev. Tožnik

ima vsekakor pravni interes, da v sodnem postopku ugotovi, da ni

kršil določil sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Že v tožbi se je

skliceval tudi na 23. čl. Ustave R Slovenije, po kateri ima

vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o

obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča

neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Z

zavrženjem tožbe mu je bila odvzeta ustavna pravica do sodnega

varstva brez nepotrebnega odlašanja. Sodišče je pri odločanju

tudi spregledalo 1. in 2. odst. 204. čl. ZDR. Meni, da so bile

njegove pravice iz delovnega razmerja s pisnim opozorilom kršene.

Na kršitev je opozoril v roku, ki ga določa citirana zakonska

določba.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah

razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni

dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1.,

2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona

o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) in na

pravilno uporabo materialnega prava (2. odst. 350. čl. ZPP). Ob

preizkusu po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ne ugotavlja

bistvenih kršitev določb postopka pred sodiščem prve stopnje,

sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno in popolno ugotovilo

dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

Tožnik zahteva razveljavitev pisnega opozorila, ki mu ga je dne

27.5.2004 izdala glavna direktorica tožene stranke. Pisno

opozorilo se izrecno sklicuje na določbo 1. odst. 83. čl. ZDR,

torej gre za opozorilo delavca na izpolnjevanje obveznosti in

možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve, kar izhaja tudi iz

samega pisnega opozorila. Opozorilo ne vsebuje pravnega pouka.

Kljub temu, da je direktorica tožene stranke izdala tudi pisno

obdolžitev in da je bil tožnik vabljen na zagovor v zvezi s to

obdolžitvijo, tožena stranka očitno ni izvedla disciplinskega

postopka, temveč je tožnika le pisno opozorila na izpolnjevanje

obveznosti v skladu s 1. odst. 83. čl. ZDR. To opozorilo ne

predstavlja odločitve o disciplinski odgovornosti tožnika in o

izreku disciplinske sankcije (v skladu z določbami 174. do 181.

čl. ZDR), zaradi česar so nasprotne pritožbene navedbe

protispisne.

Tožnik je po prejemu pisnega opozorila toženo stranko tudi pozval

na odpravo kršitve, kar pomeni, da je postopal tudi po 1. odst.

204. čl. ZDR ter v nadaljevanju po 2. odst. istega člena (saj

delodajalec na njegov poziv za odpravo kršitve ni odgovoril).

Sodno varstvo je zahteval tudi v 30 dnevnem roku od prejema

pisnega opozorila.

Pisno opozorilo delavcu na podlagi 1. odst. 83. čl. ZDR ne

predstavlja dejanja ali odločitve delodajalca, s katerim ta krši

neko od pravic delavca iz delovnega razmerja oz. ne izpolnjuje

obveznosti iz delovnega razmerja. Glede na to niso podani pogoji

za pisno zahtevo delavca delodajalcu naj ta odpravi kršitev oz.,

da svoje obveznosti izpolni v skladu s 1. odst. 204. čl. ZDR. ZDR

delavcu tudi ne zagotavlja neposrednega sodnega varstva zaradi

ugotovitve nezakonitosti oz. razveljavitve pisnega opozorila

delavcu na izpolnjevanje obveznosti v skladu z 3. odst. 204. čl.

ZDR, saj v tem primeru ne gre za ugotovitev nezakonitosti

odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja

veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski

odgovornosti delavca. Opozorilo delavcu na izpolnjevanje delovnih

obveznosti nima neposrednih pravnih posledic in predstavlja le

predpostavko za kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče prve stopnje je zato pravilno izhajalo iz narave pisnega

opozorila delavca in zavrglo tožbo za razveljavitev tega

opozorila. S tem ni prekršilo tožnikove ustavne pravice do

sodnega varstva po 23. čl. Ustave R Slovenije. Te ustavne določbe

ni mogoče tolmačiti tako, da bi ta tudi v konkretnem primeru

zagotavljala sodno varstvo.

Glede na navedeno in v skladu z 353. čl. ZPP je pritožbeno

sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Ker

tožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje pritožbene stroške (1.

odst. 154. čl. ZPP v povezavi s 1. odst. 165. čl. ZPP).