Appeal dismissed: Withdrawal of lawsuit due to employer's fraud does not justify restoring proceedings.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve

stopnje.

[JEDRO]

Umik tožbe učinkuje s trenutkom, ko je podan in ga ni mogoče

preklicati, četudi je bil dan v zmoti. Če tožnik tožbo ponovno vloži,

je vezan na 30 dnevni prekluzivni rok iz 3. odst. 204. čl. ZDR.

Če do zamude navedenega procesnega roka pride iz upravičenega

razloga, sodišče lahko dovoli vrnitev v prejšnje stanje. Če pa do

umika tožbe pride zaradi zmote glede datuma vročitve odpovedi pogode

o zaposlitvi, v katero je tožnika zavedla tožena stranka, to ni

opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zaradi umika tožbe

postopek ustavilo, predlog za vrnitev v prejšnje stanje drugotožeče

stranke z dne 22.7.2004 zavrnilo in sklenilo, da vsaka stranka trpi

svoje stroške postopka.

Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje

drugotožeča stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi

ugodi tako, da izpodbijani sklep razveljavi in ugotovi obstoj

razlogov za vrnitev v prejšnje stanje. V pritožbi navaja, da

vkolikor se je mogoče strinjati z ugotovitvijo sodišča prve

stopnje, da je bila vročitev odpovedi pogodbe opravljena v

nasprotju s 3. in 4. odst. 142. čl. ZPP, v posledici česar rok za

vložitev tožbe ni pričel teči, je protislovna ugotovitev sodišča

prve stopnje, da je drugotožeča umaknila sicer pravočasno vloženo

tožbo. Če pritožbeni rok še ni pričel teči, drugotožeča ne more

biti prekludirana in je po umiku tožbe slednjo lahko ponovno

vložila ob predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Toženec je

ravnal v nasprotju z 9. čl. ZPP, ker je drugotožečo stranko z

lažnim dokazovanjem in ponarejanjem vročilnice spravil v zmoto,

tako da je tožbo v prepričanju svoje prekludiranosti umaknila.

Tako dejanje toženca pa ne zasluži sodnega varstva.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah

uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.

l. RS, št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega

prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje

bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno

sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno

ugotovljeno dejansko stanje sprejelo pravilno materialnopravno

odločitev.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim delom sklepa zaradi tega,

ker je drugotožeča stranka tožbo umaknila, postopek ustavilo,

zavrnilo njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje in sklenilo,

da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da je

drugotožeča stranka na obravnavi dne 14.7.2004 tožbo umaknila,

predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je podala zato, ker je po

zaključku te obravnave ugotovila, da je bila vročilnica, ki je

izkazovala datum vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi,

antidatirana. Ker je bila drugotožeča stranka na podlagi te

vročilnice prepričana, da je tožbo vložila prepozno, jo je

umaknila, zato predlaga vrnitev v prejšnje stanje, obenem pa

ponovno vlaga tožbo.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da umik tožbe ni

preklicljiv. V primeru umika namreč tožbe ni več. Umik tožbe

učinkuje s trenutkom, ko je podan, tako, da ga ni mogoče

preklicati tudi v primeru, če je podan v zmoti. S tem, ko tožnik

umakne tožbo, se šteje, kot da ta ni bila vložena, zato jo lahko

ponovno vloži, pri čemer pa je tudi pri ponovni vložitvi tožbe

vezan na prekluzivni materialni rok za vložitev tožbe, seveda če

tako določa materialni zakon. Po 3. odst. 204. čl. Zakona o

delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) lahko delavec

med drugim zahteva tudi ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe

o zaposlitvi v roku 30 dni od dneva vročitve odpovedi oz. od

dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim

sodiščem. Ta 30-dnevni rok je materialni rok prekluzivne narave.

Vrnitev v prejšnje stanje, kot jo opredeljujejo določbe ZPP v

členih 116 do 121, je lahko utemeljena samo v primeru zamude

procesnih rokov, ne pa tudi v primeru zamude prekluzivnega roka

materialne narave, kar je pravilno ugotovilo že sodišče prve

stopnje.

Zaradi zamude procesnega roka pa se vrnitev v prejšnje stanje

dovoli, če pride do zamude procesnega roka iz upravičenega

vzroka. Iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je

vložila drugotožeča stranka, je razbrati, da je ta predlog podala

zato, ker je tožbo umaknila zaradi zmote glede datuma vročitve

odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katero jo je zavedla tožena

stranka. Umik tožbe, ki je posledica zmote, pa tudi po stališču

pritožbenega sodišča ne predstavlja upravičenega vzroka za

vrnitev v prejšnje stanje, kot ga opredeljuje 116. čl. ZPP. Iz

tega razloga je sodišče prve stopnje po stališču pritožbenega

sodišča postopek v tem individualnem delovnem sporu zaradi umika

tožbe utemeljeno ustavilo in zavrnilo tudi predlog drugotožeče

stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso bili podani, niti niso

bili podani pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče

po uradni dolžnosti (353. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP), je

bilo potrebno pritožbo drugotožeče stranke zavrniti kot

neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sklepa sodišča prve

stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).