Appeal allowed; lower court erred by rejecting interim order request without examining ZIZ grounds.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe po 43/1. čl. ZDSS v zvezi

z 270. čl. ZIZ in 272. čl. ZIZ. Ker sodišče tožnikovih navedb ni

preiskušalo v okviru navedenih členov, ampak je njegov predlog

zavrnilo z obrazložitvijo, da zadržanje učinkovanja prenehanja

pogodbe o zaposlitvi pri redni odpovedi iz poslovnega razloga ni

mogoče, je njegova odločitev napačna. Zadržanje učinkovanja odpovedi

pogodbe o zaposlitvi namreč ni enako začasni odredbi po ZIZ in

ZDSS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je Delovno sodišče v Kopru sklenilo, da se

zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje

prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožnika pri toženi stranki na podlagi

odpovedi direktorja tožene stranke št. KS-07/2005 z dne 10.2.2005, s

katero je bila tožniku redno odpovedana pogodba o zaposlitvi za

delovno mesto analitika poslovanja pri toženi stranki. Nadalje je bil

zavrnjen zahtevek, da je tožena stranka dolžna v roku 3 dni tožnika

pozvati nazaj na delo in da začasna odredba stopi v veljavo takoj in

velja še 30 dni po pravnomočnosti odločitve v sodni zadevi in da

pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh

pritožbenih razlogov.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je sodišče napačno uporabilo

materialno pravo, ko je sicer pravilno ugotavilo, da določba 1.

ost. 85. čl. ZDR ne predvideva zadržanja učinkovanja prenehanja

pogodbe o zaposlitvi v primeru redne odpovedi iz poslovnega

razloga; to pa ne pomeni, da se začasna odredba ne bi mogla sicer

izdati. Že v predlogu za izdajo začasne odredbe je tožnik

navajal, da temelji predlog na 43. čl. ZDSS v zvezi z 272. in

270. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanj. Pritožba navaja, da ZDR

določa natančnejše pogoje za izdajo začasne odredbe o določenih

primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar ne izključuje

začasne odredbe v drugih primerih, seveda, v kolikor so

izpolnjeni pogoji iz ZDSS in v povezavi z določbami ZIZ.

Pritožnik se je ponovno zglasil na inšpektoratu za delo v Kopru,

kjer mu je inšpektor povedal, da je v petek, dne 1.4.2005, izdal

toženi stranki odločbo, s katero je zadržal učinkovanje odpovedi,

ki je predmet tega spora. Pritožbeno sodišče naj prvostopenjskemu

sodišču naloži, da od inšpektorata pridobi spis, ki ga je vodil v

predmetni zadevi. Pritožnik navaja, da je pridobil novo

zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da je njegovo

zdravstveno stanje še vedno poslabšano in s tem izkazuje nastanek

težko nadomestljive škode, do katere bi prišlo v primeru, če

sodišče ne bi izdalo začasne odredbe.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, kar pritožba pravilno uveljavlja,

da je tožnik v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe v

odstavku pod navedbo VIII. izrecno predlagal izdajo začasne

odredbe po 1. odst. 43. čl. ZDSS v zv. z 272. in 270. čl. ZIZ.

Navaja tudi razlog za izdajo začasne odredbe in sicer preprečitev

nastanka težko nadomestljive škode, hkrati pa, da tožena stranka

ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez

izdaje začasne odredbe nastala tožniku. Sodišče prve stopnje je

obrazložilo zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe zgolj

upoštevaje določbo 85. čl. Zakona o delovnih razmerjih. ZDR v tej

določbi ne govori o začasni odredbi, saj zadržanje učinkovanja

prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni začasna odredba na podlagi

ZDSS in ZIZ. Tožnik je s predlogom za izdajo začasne odredbe

uveljavljal druge razloge po 43. čl. Zakona o delovnih in

socialnih sodiščih, ki jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju,

to je po 272. in 270. čl. ZIZ. Teh razlogov sodišče sploh ni

obravnavalo, ko bi jih moralo, že glede na predlog za izdajo

začasne odredbe. Tožnik je navajal nekatere konkretne razloge, ki

bi jih sodišče moralo preizkusiti: da gre za fiktivno ukinjanje

delovnega mesta, ker se okoliščine poslovanja niso bistveno

spremenile glede delovnega mesta analitika poslovanja,

izpodbijana odpoved je bila sprejeta, predno je začel veljati

spremenjeni akt o sistemizaciji delovnih mest; tožnik je hkrati

prejel obvestilo o nameravani odpovedi kot tudi odpoved pogodbe o

zaposlitvi, kar ni skladno s 83. čl. ZDR in tudi, da je bil

tožnik 4.2.2005 izvoljen za sindikalnega zaupnika in bi mu tožena

stranka lahko odpovedala pogodbo o zaposliti samo ob soglasju

sindikata, ki ga pa sindikat nikoli ni dal; tožnik navaja tudi

poslabšanje zdravstvenega stanja in da mu nastaja nenadomestljiva

škoda. Ta navajana dejstva, po potrebi tudi po opravljenem

naroku, bo sodišče ocenilo, ali je podan utemeljen razlog za

izdajo začasne odredbe po 270. in 272. čl. ZIZ.

Zaradi navedenega je bilo treba razveljaviti izpodbijani sklep,

da bo sodišče prve stopnje v nakazani smeri ugotavljalo in

ocenilo dejstva, ki so pomembna za odločitev o predlagani začasni

odredbi. Zato je bilo treba razveljaviti izpodbijani sklep in

vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Zaradi razveljavitve izpodbijanega sklepa je bilo treba tudi

odločiti, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka, o

katerih se bo odločilo s končno odločbo.