Employment contract termination upheld due to 75% job reduction; appeal dismissed. Court ruled termination lawful based on objective business reasons. Appeal dismissed. Court ruled termination lawful based on objective business reasons.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Tožena stranka je dokazala, da je bil razlog za odpoved pogodbe o

zaposlitvi tožnici resen in utemeljen. Mesečne analize so pokazale,

da so se dela tožnice zmanjšala za 75 % in je preostanek tožničinih

del prevzela druga uslužbenka tožene stranke, kateri so se dela

zmanjšale le za 10 %. Sodišče je zato pravilno zaključilo, da je

tožena stranka tožnici zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek

tožnice, ki se glasi, da se sklep tožene stranke o redni odpovedi

pogodbe o zaposlitvi tožnici z dne 13.2.2003 razveljavi in da se

ugotovi, da ima tožnica sklenjeno delovno razmerje za nedoločen

čas in da ji delovno razmerje ni prenehalo po preteku 75 dnevnega

odpovednega roka in da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči

stranki po sodišču odmerjene stroške tega postopka, skupaj z

zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki teko od prvostopenjske sodbe

dalje do plačila, v roku 8 dneh pod izvršbo. Sodišče je tudi

odločilo, da stranki nosita vsaka svoje stroške postopka.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožeča stranka iz vseh

pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi

ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v

celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in

vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pritožnica

predvsem ugotavlja, da se sodišče ni opredelilo do njenega

ugovora pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani

tožene stranke v smislu 5. točke 88. člena Zakona o delovnih

razmerjih. Glede na nesporno dejstvo, ki ga je sodišče ugotovilo

v dokaznem postopku, je bil glavni in edini razlog odpovedi

pogodbe o zaposlitvi tožnici s spremembo pogodbe z DURS od

1.6.2002 dalje. Ker je bila tožnici pogodba o zaposlitvi

odpovedana po poteku 6 mesečnega obdobja, bi zato moralo sodišče

ugotoviti nezakonitost odpovedi omenjene pogodbe. Do tega ugovora

tožnice pa se sodišče ni opredelilo. Navaja tudi, da je iz

dokaznega postopka mogoče res ugotoviti, da se je pri toženki od

1.6.2002 s spremembo pogodbe z DURS zmanjšal obseg dela. Vendar

je po drugi strani toženka od tedaj dalje pridobila na novo posle

s CVI, ki so bili od tedaj dalje novi posli in ne stari posli, ki

bi jih toženka do tedaj že opravljala. Tožnica je zato

prepričana, da se je njen obseg dela po 1.6.2002 dalje v

primerjavi s prvim poletjem 2002 še povečal in ne zmanjšal. Da je

bil obseg dela tožnice tudi po 1.6.2002 dalje v povečanem obsegu,

je nesporno razvidno tudi iz evidence prisotnosti tožnice na

delu, vendar tega dokaza tožena stranka iz tožnici neznanega

razloga ni predložila. Sicer pa je mnenja, da iz razloga, ker se

je obseg dela zmanjšal tudi G., kateri se je dodelilo njeno delo, bi

morala tožena stranka v postopku ugotavljanja presežnih delavcev po

zakonskih kriterijih med njima ugotavljati, kateri bo odpovedala

pogodbo o zaposlitvi, saj se delovno mesto tožnice ni ukinilo. Tožena

stranka je zato pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici ravnala

pristransko in je bila tožnica s takšnim postopanjem postavljena v

neenakopraven položaj v primerjavi z ostalimi delavci.

V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka pritožbene navedbe

in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrne

kot neutemeljeno.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah

pritožbenih razlogov ugotovilo, da nobeden izmed teh razlogov ni

podan. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje popolno ugotovilo,

pravilno presodilo odločilna dejstva in odločilo ob pravilni

uporabi materialnega prava. Pritožbeno sodišče v postopku tudi ni

bistveno kršilo takih določb postopka, na katere pazi sodišče

druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 339. člena Zakona o

pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004).

Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da pritožbene navedbe tožeče

stranke niso bistvene, saj se ne nanašajo na pravno odločilna

dejstva, zato ne morejo vplivati na drugačno pravno presojo

odločitve sodišča. Pritožbeno sodišče se zato v celoti strinja s

pravnimi zaključki sodišča prve stopnje ter ustrezno razlago

odločitve.

Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno

zaključilo, da je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi

tožnici resen in utemeljen. Kot izhaja iz izpovedi zaslišanih

prič, zlasti direktorja toženke R. R. in listinskih

dokazov, je s 1.6.2002 bila na novo podpisana pogodba z Davčno

upravo Republike Slovenije, ki je temeljila na popolnoma drugih

osnovah, saj je bil v pogodbi predviden le največji obseg dela z

drugačno strukturo storitev, kot po dotedanji pogodbi. Zaradi

tega se je znatno zmanjšal obseg del, poleg tega pa je v novi

pogodbi bila dogovorjena za 15% nižja cena od dotedanje. Tožena

stranka je na take pogoje morala pristati, če je hotela ohraniti

posel. Zaradi tako sklenjene pogodbe so po izjavi direktorja

toženke storitve s področja sistemske podpore padle za 95%,

strojne podpore pa za 40%, kar je ob 15% znižanju cen pogojevalo

odločitev toženke, da je potrebno število zaposlenih zmanjšati.

Zaradi novo nastalih razmer se je v drugi polovici leta 2002

pokazalo, da se je znatno zmanjšal obseg del ravno v sektorju

sistemske in strojne opreme, v katerem je delala tožnica kot

dokumentarist. Tako se je močno zmanjšal obseg servisnih posegov,

ki jih je podpirala tožica in pogarancijsko vzdrževanje, ki je

razdeljeno na sistemsko in strojno podporo in katera dela je tudi

opravljala tožnica. Zaradi tega se je tožnici zmanjšal obseg dela

za okoli 75%, kar vse so pokazale analize, ki so se delale

mesečno do konca leta 2002. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju

je tožena stranka utemeljeno tožnici odpovedala pogodbo o

zaposlitvi iz poslovnih razlogov, saj kot je na podlagi izvedenih

dokazov pravilno ugotavilo sodišče prve stopnje, se je obseg

tožničinih del toliko zmanjšal, da jih je poleg svojega dela

lahko prevzela A. G., ki je sicer opravljala komercialna dela in

kateri se je po izjavi direktorja R. R. obseg dela zmanjšal le

za 10%. Iz navedenih razlogov je potrebno ugotoviti, da je bila

odpoved pogodbe tožnici povsem zakonita in v skladu z določili Zakona

o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 42/2002). Sodišče prve

stopnje je zato pravilno odločilo, ko je zahtevek tožnice na

razveljavitev sklepa toženke o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z

dne 13.2.2003 in njen nadaljnji zahtevek po ugotoviti, da ima tožnica

sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in da ji delovno razmerje

ni prenehalo po poteku 75 dnevnega odpovednega roka, utemeljeno

zavrnilo.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da se sodišče ni opredelilo do

tožničinega ugovora o pravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi

s strani tožene stranke pa je potrebno poudariti, da te

pritožbene navedbe niso utemeljene. Kot izhaja iz razlogovanja

odločitve sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, se je sodišče

ravno v zvezi z ugotavljanjem, ali je bila redna odpoved pogodbe

o zaposlitvi tožnici pravočasna ali ne, podrobno ukvarjalo in na

podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da tožena stranka

v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici ni

zamudila objektivnega 6 mesečnega roka od nastanka razloga za

odpoved, niti 30 dnevnega roka od seznanitve z razlogi, kot to

določa 5. odst. 88. člena ZDR. Pritožbeno sodišče se zato v zvezi

z obrazložitvijo, zakaj ti roki niso bili zamujeni, popolnoma

strinja s pravno razlago sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi

in teh razlogov ne ponavlja.

Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, je

pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo

sodbo sodišča prve stopnje.

Odgovor na pritožbo tožene stranke ni bil potreben, zato je

pritožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka krije sama svoje

stroške tega odgovora (1. odst. 165. člena ZPP).