Legislator Case Law & Legislation
VDS sklep Pdp 70/2005 ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PDP.70.2005 AI generated

Appeal allowed; employer must pay plaintiff's legal costs as claim was acknowledged.

Case Number VDS sklep Pdp 70/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the appeal and reversed the first-instance judgment regarding legal costs. The employer admitted to calculating but not paying social security contributions, thereby admitting the plaintiff's claim. The court held that because the employer acknowledged the claim, the first instance incorrectly applied the wrong legal provision for awarding costs, necessitating a reversal to award the plaintiff's expenses.

Legislator headnote

AI generated

1. odst. 154. čl. ZPP; 157. čl. ZPP: When a defendant acknowledges the plaintiff's claim, the court must award the plaintiff's legal costs under 1. odst. 154. čl. ZPP, not 157. čl. ZPP, as the latter applies only when the claim is fully acknowledged without the plaintiff having provided cause for the lawsuit.

Keywords

AI generated
legal costs allocation acknowledgment of claim social security contributions labor dispute procedure ZPP cost provisions

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se v zadnjem odstavku izreka

(odločitev o pravdnih stroških) spremeni tako, da je dolžna tožena

stranka tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku

59.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.12.2004 do

plačila.

[JEDRO]

Tožena stranka je priznala, da tožniku zaradi likvidnostnih

težav ni izplačevala prispevkov za socialno varnost, ampak

mu jih je le obračunavala. Zato je bila tožba tožnika

potrebna in je o stroških postopka potrebno odločiti po

določbi 1. odst. 154. čl. ZPP in ne na podlagi 157. čl. ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je v 1. odst. izpodbijane sodbe na podlagi

pripoznave ugotovilo, da je bil tožnik v obdobju od 13.8.2001 do

15.5.2003 v delovnem razmerju pri toženi stranki kot pomožni

gradbeni delavec, pomožni krovec in tesar, v 2. odstavku je

naložilo toženi stranki, da tožniku vpiše delovno dobo v delovno

knjižico za čas trajanja delovnega razmerja pri toženi stranki.

Nadalje je v 3. odstavku je naložilo toženi stranki, da tožniku

plača vse prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za

vtoževano obdobje, v 4. odstavku pa je sklenilo, da tožnik sam

krije stroške postopka.

Zoper odločitev o pravdnih stroških (4. odst. izreka izpodbijane

sodbe) se pritožuje tožnik smiselno zaradi kršitve določb

pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in

predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in toženo

stranko zaveže k plačilu stroškov sodnega postopka. V pritožbi

navaja, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe

157. čl. ZPP, saj je za uporabo tega zakonskega določila pomembna

izpolnitev dveh zakonskih pogojev hkrati. Tako mora biti

ugotovljeno, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo in da je

pripoznala tožbeni zahtevek. Napačna je ugotovitev sodišča prve

stopnje, da tožena stranka povoda za tožbo ni dala. Tožena

stranka tožniku ni niti odmerila niti plačevala prispevkov za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas trajanja delovnega

razmerja tožnika pri toženi stranki. Ker je tožena stranka

tožniku sicer redno izplačevala plačo, ob tem pa mu ni povedala,

da prispevkov ni plačevala, je tožena stranka vsekakor dala povod

za tožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah

uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 -

2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo

materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče

o pravdnih stroških predmetnega individualnega delovnega spora

sprejelo napačno odločitev.

Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu vtoževal ugotovitev

obstoja delovnega razmerja pri toženi stranki za obdobje od

13.8.2001 do 15.5.2003, dolžnost tožene stranke, da mu za

navedeno obdobje vpiše delovno dobo v delovno knjižico ter mu

izplača pripadajoče prispevke za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje. Svojo tožbo je utemeljil predvsem s trditvijo, da mu

tožena stranka za čas zaposlitve pri njej ni izplačevala

predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

oz. za socialno varnost. Tožena stranka je podala odgovor na

tožbo, v katerem je predlagala zavrženje tožbe oz. zavrnitev

tožbenega zahtevka. V odgovoru na tožbo je pojasnila, da

prispevkov za obvezno zavarovanje zaradi likvidnostnih težav ni

izplačevala, kljub temu da jih je ves čas obračunavala. Tožbeni

zahtevek tožnika po ugotovitvi obstoja delovnega razmerja in po

vpisu delovne dobe pa je tožena stranka ocenila kot

neutemeljenega, saj to za toženo stranko sploh ni bilo sporno. Iz

zapisnika o prvem in poravnalnem naroku pri prvostopenjskem

sodišču z dne 13.12.2004 izhaja, da je tožena stranka pripoznala

zahtevek in da se je tožnik s to pripoznavo strinjal, priglasil

stroškovnik, medtem ko tožena stranka stroškov ni priglasila.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje

odločitev o pravdnih stroških tožnika napačno oprlo na 157. čl.

ZPP. Ta določba govori o pravdnih stroških, ki jih mora tožnik

povrniti toženi stranki v primeru pripoznave tožbenega zahtevka,

ne pa o pravdnih stroških, ki jih je imel tožnik. Tožnikovi

pravdni stroški v primeru pripoznave tožbenega zahtevka se

presojajo na podlagi določb 154. čl. in 155. čl. ZPP.

Po stališču pritožbenega sodišča je tožena stranka vsekakor dala

povod za vložitev tožbe. Že iz samega odgovora na tožbo je

razvidno, da tožena stranka tožniku pripadajočih prispevkov za

socialno varnost ni izplačevala, temveč da mu jih je le

obračunavala. Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV; Ur.

l. RS, št. 6/96 in nadalj.) je v 1. odst. 6. čl. določal, da

plačujejo delodajalci prispevke za socialno varnost od bruto

plače in od bruto nadomestil plač za čas odsotnosti z dela v

skladu s predpisi o delovnih razmerjih, ki bremenijo delodajalce,

če z zakoni ni drugače določeno. Ker tožena stranka te svoje

zakonske obveznosti očitno ni izpolnila, je tožnik njeno

izpolnitev utemeljeno zahteval preko sodišča. Glede na to je bila

po stališču pritožbenega sodišča njegova tožba potrebna.

Ker je tožena stranka tožnikov tožbeni zahtevek pripoznala, pri

čemer ni mogoče ugotoviti, da tožena stranka ni dala povoda za

tožbo, je potrebno o pravdnih stroških odločiti ob upoštevanju

določbe 1. odst. 154. čl. ZPP. Ker je tožnik z zahtevkom uspel,

mu je dolžna tožena stranka povrniti potrebne pravdne stroške.

Pritožbeno sodišče je tožniku priznalo stroške za sestavo tožbe

300 točk (tar. št. 15/1 b Odvetniške tarife; OT, Ur. l. RS, št.

67/2003), in za pristop na narok dne 13.12.2004 150 točk (tar.

št. 15/3 b OT) ter ob vrednosti odvetniške točke v času odločanja

pred prvostopenjskim sodiščem (110,00 SIT) in 20 % DDV odmerilo

na 59.400,00 SIT. Pritožbeno sodišče tožniku ni priznalo

priglašenih stroškov za pogovor s stranko, ker so le-ti že

vključeni v nagrado za sestavo tožbe in stroškov za vlogo dne

10.12.2004, ker tožnik navedene vloge v spis ni vložil.

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožnika ni odločalo,

ker jih ni priglasil.