Employer bears litigation costs in existence/termination disputes unless employee abuses procedural rights.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 3. tč. izreka

spremeni tako, da se glasi:

"Tožeča in tožena stranka sami nosita svoje stroške postopka."

[JEDRO]

Če gre za spor o obstoju delovnega razmerja, delodajelec sam

krije stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če

je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku

zlorabljal procesne pravice. Pri povrnitvi stroškov se

namreč uporablja 5. odst. 41. čl. ZDSS-1 in ne 1. odst. 158.

čl. ZPP. Zato delodajalec sam krije svoje stroške postopka,

čeprav je delavec tožbo umaknil.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom najprej ugotovilo, da

je tožnik dne 14.1.2005 umaknil tožbo in postopek ustavilo (1. in 2.

tč. izreka sklepa), nato pa odločilo, da mora tožnik povrniti toženi

stranki stroške postopka v znesku 135.363,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 21.1.2005 dalje do plačila, v roku 8 dni (3.

tč. izreka).

Le zoper odločitev o stroških postopka (odločitev v 3. tč.

sklepa) se pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da

sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da odloči, da vsaka

stranka krije svoje stroške postopka, podrejeno pa, da sklep v

izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje

v novo sojenje. Najprej navaja, da sklep nima razlogov, kar

predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. 2. odst.

339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 -

2/2004), v nadaljevanju pa opozarja na 5. odst. 41. čl. Zakona o

delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004), ki

ga je sodišče prve stopnje spregledalo, saj je svojo odločitev

oprlo le na 158. čl. ZPP. V tem delu je sodišče prve stopnje

zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnik se tudi ne strinja z

zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, zlasti z

navedbami v zahtevi, da naj bi z vložitvijo tožbe in tekom

postopka zlorabljal procesne pravice. Tožbe ni vložil

neutemeljeno, saj so razlogi za izredno odpoved pogodbe o

zaposlitvi sporni. Tožbe tudi ni umaknil zato, ker je bil

prepričan o neutemeljenosti tožbenega zahtevka, temveč ker se je

v letu 2004 na novo zaposlil za nedoločen čas, in ker je ocenil,

da mu bo morebitni kazenski postopek na podlagi ovadbe tožene

stranke vzel toliko energije in moči, da nima smisla vztrajati

pri tožbi zgolj zaradi odškodnine za nezakonito prenehanje

delovnega razmerja. Sklep o stroških postopka izpodbija tudi

zaradi višine prisojenih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje pri

odločitvi o stroških postopka ni zagrešilo bistvene kršitve

določb postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP (na kar se

sklicuje pritožba), saj so v obrazložitvi sklepa o stroških

postopka navedeni jasni razlogi za takšno odločitev sodišča prve

stopnje, tudi sicer pa je to odločitev mogoče preizkusiti.

Pač pa je sodišče prve stopnje pri odločitvi o tem, da je tožnik

dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka, zmotno uporabilo

materialno pravo. Odločitev o tem je oprlo na 1. odst. 158. čl.

ZPP, ki določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti

nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj,

ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Pri takšni odločitvi pa

je povsem spregledalo 5. odst. 41. čl. ZDSS-1, ki se uporablja v

sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, in po katerem

delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid

postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem

v postopku zlorabljal procesne pravice. To določbo je potrebno

uporabiti v tem sporu glede na prehodno določbo 84. čl. ZDSS-1,

sicer pa je tudi pred tem (v času vložitve tožbe) veljala podobna

določba 2. odst. 22. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih

(ZDSS, Ur. l. RS št. 19/94), po kateri v sporih o prenehanju

delovnega razmerja trpi delodajalec svoje stroške postopka, ne

glede na izid postopka.

Po 5. odst. 41. čl. ZDSS-1 torej v sporih o obstoju ali

prenehanju delovnega razmerja (sporu v tej zadevi) delodajalec

krije svoje stroške postopka, ne glede na to, če tožnik - delavec

s svojim zahtevkom ne uspe ali če tožbo umakne. Edino izjemo

predstavlja ravnanje delavca, ki z vložitvijo tožbe ali z

ravnanji v postopku zlorablja procesne pravice, česar pa v

konkretni zadevi ni mogoče ugotoviti. Pritožbeno sodišče se s tem

v zvezi ne strinja z obrazložitvijo stroškovnika tožene stranke v

vlogi z dne 18.1.2005, saj tudi po natančnejši analizi postopka v

konkretni zadevi (ob upoštevanju dokaznega gradiva) ni mogoče

zaključiti, da je tožnik že z vložitvijo tožbe ali s kakršnimkoli

ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.

Glede na navedeno in v skladu s 3. tč. 365. čl. ZPP ter v

povezavi s 358. čl. ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo

ter sklep o stroških postopka spremenilo tako, da je odločilo, da

stranki nosita vsaka svoje stroške postopka. Odločitev o

pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožnik ni priglasil.