Appeal dismissed; labor dispute over work availability notice is not a termination dispute, so employer pays costs.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve

stopnje.

[JEDRO]

Individualni delovni spor v katerem delavec zahteva

ugotovitev nezakonitosti obvestila delodajalca o začasni

nezmožnosti zagotovitve dela delavcu ter razveljavitev tega

obvestila, ni spor o prenehanju delovnega razmerja, zato

sodišče pri odločitvi o stroških postopka ne upošteva 2.

odst. 22. čl. ZDSS.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo tožnici, da

povrne toženi stranki stroške postopka v višini 21.120,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe prvostopenjskega

sodišča do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica, smiselno zaradi zmotne

uporabe materialnega prava in predlaga pritožbenemu sodišču, da

pritožbi ugodi, izpodbijani del sklepa spremeni tako, da tožena

stranka sama trpi svoje stroške postopka. V pritožbi navaja, da

bi moralo sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških tega

individualnega delovnega spora uporabiti določbo 2. odst. 22. čl.

Zakona o delovnih in socialnih sodiščih. V konkretnem primeru gre

namreč za spor, ki izvira iz delovnega razmerja. Tožena stranka

je tožnici nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, zaradi

česar je tožnica zoper toženo stranko vložila tožbo, ki jo

prvostopenjsko sodišče obravnava pod opr. št. Pd 348/2004.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga

zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa

prvostopenjskega sodišča.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah

uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 -

2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo

materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče

prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi

pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na

popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo pravilno

materialnopravno odločitev.

Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je tožnica v tem

individualnem delovnem sporu vtoževala ugotovitev nezakonitosti

obvestila o začasni nemožnosti zagotovitve dela tožnice pri

toženi stranki ter razveljavitev tega obvestila. Iz priloge A 2

izhaja, da se navedeno obvestilo št. 342/04 z dne 3.5.2004 ne

nanaša na odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice pri toženi stranki

oz. na drug način prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. Pd 333/2004 z dne

18.10.2004 tožničino tožbo zavrglo na podlagi ugotovitve, da

tožnica v skladu z 1. odst. 204. čl. Zakona o delovnih razmerjih

(ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) ni pisno zahtevala odpravo kršitev

oz. izpolnitev obveznosti delodajalca. Ker torej ni bila

izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo, je sodišče

prve stopnje tožbo tožnice zavrglo.

2. odst. 22. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS,

Ur. l. RS, št. 19/94, 20/98) določa, da trpi delodajalec svoje

pravdne stroške v sporih o prenehanju delovnega razmerja in sicer

ne glede na izid postopka. Z ozirom na to, da v predmetnem sporu

ni šlo za spor o prenehanju delovnega razmerja, je sodišče prve

stopnje ravnalo pravilno, ko je o priglašenih pravdnih stroških

tožene stranke odločilo na podlagi določb Zakona o pravdnem

postopku (1. odst. 14. čl. ZDSS). Ker tožnica v tem sporu ni

uspela, je dolžna toženi stranki povrniti njene potrebne pravdne

stroške (1. odst. 154. čl. ZPP, 1. odst. 155. čl. ZPP).

Ker uveljavljani pritožbeni razlog ni bil podan in ne razlogi, na

katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (353. čl. ZPP

v zvezi s 366. čl. ZPP), je bilo potrebno pritožbo tožnice

zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep

prvostopenjskega sodišča (2. tč. 365. čl. ZPP).