Legislator Case Law & Legislation
VDS sklep Pdp 701/2004 ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PDP.701.2004 AI generated

Appeal allowed; first-instance default judgment voided for procedural error regarding defendant's response. Defendant's objection to capacity counts as full objection.

Case Number VDS sklep Pdp 701/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court allowed the appeal and vacated the first-instance default judgment, ordering a new trial. The defendant argued the lower court erred by treating a challenge to procedural capacity as a partial objection to the claim's substance. The court held that under the Code of Civil Procedure, challenging one's capacity to be a party constitutes a full objection to the claim, thereby satisfying the requirement for a reasoned response without needing to address the claim's merits.

Legislator headnote

AI generated

76. člen ZPP; 1. odst. 278. člen ZPP; 7. točka 2. odst. 339. člen ZPP: Ob upoštevanju 2. odst. 338. člena ZPP, izpodbijanje procesne predpostavke sposobnosti biti stranka šteje kot celotno nasprotovanje tožbenemu zahtevku in ustrezno obrazloži odgovor na tožbo.

Keywords

AI generated
procedural capacity objection default judgment revocation Code of Civil Procedure full objection standard reasoned response requirement

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, zamudna sodba sodišča prve stopnje se razveljavi

in zadeva vrne v novo sojenje.

[JEDRO]

Če tožena stranka v odgovoru na tožbo izpodbija (le) obstoj

procesne predpostavke sposobnosti biti stranka, v samo

vsebino tožbenih navedb pa se ne spušča, se šteje, da v

celoti nasprotuje tožbenemu zahtevku in da je ustrezno

obrazložila svoj odgovor na tožbo. Zato je sodišče prve

stopnje s tem, ko je izdalo zamudno sodbo, zagrešilo

bistveno kršitev določb postopka po 7. tč. 2. odst. 339.čl.

ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo v celoti ugodilo

tožničinemu zahtevku in ugotovilo, da ji je odpovedni rok pričel teči

18.12.2003, iztekel pa se je 17.1.2004, da ji je tožena stranka

dolžna vpisati v delavsko knjižico trajanje delovne dobe do vključno

17.1.2004, ji za ta čas plačati plačo, izplačati odpravnino za devet

let delovne dobe, regres za redni letni dopust za leto 1999, 2000,

2001, 2002 in 2003, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto zneskov

regresa od vsakega 31.7. za posamezno leto dalje ter ji plačati

stroške postopka v znesku 33.770,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 29.3.2004 dalje. Ugotovilo je, da je tožena stranka sicer

vložila odgovor na tožbo po svoji pooblaščenki, vendar z njim na

tožbo ni odgovorila, saj je izjavila, da se o vsebini tožbe ne bo

opredeljevala. S tem je priznala navedbe tožeče stranke in postavljen

tožbeni zahtevek, ki pa je tudi z vidika materialnopravnih določb

utemeljen.

Zoper to odločitev je po svoji pooblaščenki pritožbo vložila

tožena stranka iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega

postopka po 7. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Navaja,

da je v zakonskem roku podala obrazložen odgovor na tožbo. Po 1.

odstavku 318. člena ZPP zadostuje, da stranka poda odgovor na

tožbo in da z njim izpodbija tožbeni zahtevek, kar je tožena

stranka storila. Tudi z izpodbijanjem procesne predpostavke

sposobnosti biti stranka je izpodbijala tožbeni zahtevek v

celoti. Poleg tega se v utemeljenost navedb tožene stranke v

odgovoru na tožbo sodišče v tej fazi ne sme spuščati, saj na ta

način odloča o tožbenem zahtevku brez izvajanja dokaznega

postopka. V nadaljevanju pritožbe tožena stranka izpodbija tudi

samo utemeljenost posameznih delov tožbenega zahtevka. Zahtevka

za plačilo odpravnine in regresov nista opredeljena. Poleg tega

je tožeča stranka v tožbi navedla, da ji je tožena stranka del

regresov za letne dopuste izplačala, sodišče prve stopnje pa je

izdalo zamudno sodbo za celotno višino regresov vtoževanih let.

Sodišče je toženo stranko zavezalo tudi, da tožeči stranki v

delovno knjižico vpiše delovno dobo tudi po 20.12.2003, čeprav po

tem datumu tožena stranka ni več obstajala kot podjetje. Predlaga

razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v

okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni

dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št.

26/99, 96/2002, 2/2004, v nadaljevanju ZPP), ob upoštevanju 2.

odst. 338. člena ZPP, da se zamudna sodba ne more izpodbijati

zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Ob tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izdana

zamudna sodba nezakonita. Sodišče prve stopnje je zagrešilo

očitano bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka

339. člena ZPP. Ne drži namreč ugotovitev izpodbijane sodbe, da

tožena stranka na tožbo ni odgovorila, ker je izpodbijala le

obstoj procesne predpostavke sposobnosti biti stranka, v samo

vsebino tožbenih navedb pa se ni spuščala. Po določilu 1.

odstavka 278. člena ZPP je odgovor na tožbo obrazložen, če iz

obrazložitve izhaja, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu

zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Glede na to ima

tožena stranka prav, da je že s samim izpodbijanjem njene

sposobnosti biti stranka (76. člen ZPP), v celoti nasprotovala

tožbenemu zahtevku in s tem ustrezno obrazložila svoj odgovor na

tožbo.

Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo

in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek

354. člena ZPP).