Appeal granted; first-instance court erred by failing to verify proper service of process under ZPP Art. 142.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, vacating the first-instance judgment and remanding the case for a new proceeding. The first court incorrectly dismissed the plaintiff's claim based on a service of process date derived solely from a delivery receipt, without verifying if the server followed mandatory notification procedures. The court found that the server failed to leave a required notice with an adult family member before delivering the document to the plaintiff's daughter, constituting a procedural error under Article 142 of the Civil Procedure Act. Consequently, the appellate court held that the service was invalid and ordered a retrial to determine the actual date the plaintiff received the decision.
Legislator headnote
AI generatedArticle 142 of the Civil Procedure Act; Article 140 of the Civil Procedure Act: When a server cannot find the addressee at the designated location, they must inquire about the addressee's whereabouts and leave a written notice with an adult family member; failure to do so renders the service invalid, requiring verification of the actual receipt date to calculate the limitation period.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
[JEDRO]
Iz vročilnice je razvidno le, da je bil tožnik dne 11.7.2003
obveščen o prispelem pismu, ne pa, da bi vročevalec opravil
poizvedbe in pustil sporočilo naslovniku, naj bo določenega
dne ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pisanje. Čeprav
takega sporočila vročevalec ni pustil odraslim članom
gospodinjstva, je bila vročitev naslednjega dne opravljena
tožnikovi hčeri. Taka vročitev ni skladna z 142. čl. ZPP,
zato je potrebno z izvedbo drugih dokazov preveriti, ali je
tožnik dobil sporno odločbo. V takem primeru rok teče od
dneva, ko je tožnik prejel sporno odločbo in ne od dneva, ko
je bilo pisanje napačno vročeno njegovi hčeri.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnika,
ki je zahteval razveljavitev odločbe tožene stranke z dne 14.5.2003 o
razporeditvi na druga dela in v drugo policijsko enoto ter odločbe o
zavrnitvi ugovora z dne 3.7.2003, vrnitev na delovno mesto
inšpektorja II v urad uniformirane policije P. M. ter
plačilo razlike v plači z zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih
plač do plačila in povrnitev stroškov postopka.
Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh
pritožbenih razlogov, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani
sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep
nepravilen. Tožena stranka ni predložila nobenega dokaza o tem, da je
bila vročitev opravljena pravilno v skladu z določbami 142. in 140.
člena ZPP. Vročevalec mora, ko gre za osebno vročitev, v primeru, če
naslovnika ne najde v stanovanju, poizvedeti, kje oz. kdaj bi ga
lahko našel in ga obvestiti, da naj se določenega dne nahaja na
določenem mestu, da mu bo pošiljka vročena. Tako obvestilo sme
pustiti odraslim članom gospodinjstva. Vročevalec takega obvestila ni
pustil, čeprav tožnika ni našel, ker je bil službeno odsoten po
odredbi toženke in se je nahajal v drugem kraju. Isto pošiljko je
prinesel naslednji dan in jo vročil hčerki, čeprav je bil z njene
strani obveščen, da očeta (tožnika) ni doma in tudi o tem, kdaj
pride. Tožnik je po vrnitvi domov od hčerke prejel odločbo. Ker
vročitev ni bila pravilno opravljena, je štel, da mu je bila odločba
vročena šele tistega dne, ko jo je prejel od hčerke, zato roka za
vložitev tožbe ni zamudil. Prvostopenjsko sodišče je sklepalo o
pravilni vročitvi le na podlagi navedb toženke in na podlagi
fotokopije vročilnice, na kateri je le zabeležka, da je vročevalec
obvestil naslovnika o prispelem pismu dne 11.7.2003. Dokazov o
pravilnem vročanju tožena stranka ni predložila, sodišče pa ni
izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem hčerke.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov,
ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve
določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v
skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku
(Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP ter na
pravilno uporabo materialnega prava.
V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih
kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere
pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje pa
je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je napačno ugotovilo, da je
tožeča stranka zamudila rok za uveljavljanje sodnega varstva in iz
tega razloga zavrglo tožbo kot prepozno vloženo.
Prvostopenjsko sodišče je štelo, da je bila dokončna odločba tožniku
pravilno vročena dne 12.7.2003, ko jo je prevzela njegova hčerka.
Sklicevalo se je na določbo 142. člena ZPP in ugotovilo, da je bila
vročitev opravljena v skladu z navedeno določbo.
ZPP v 142. členu določa pravila o osebnem vročanju pisanj. V 3., 4.
in 5. v odstavku navedenega člena je določeno, kako mora ravnati
vročevalec, če se tisti, ki se mu mora pisanje osebno vročiti, ne
najde tam, kjer naj bi se mu vročilo. Vročevalec poizve, kdaj in na
katerem mestu bi ga lahko našel in mu pusti pri katerem od odraslih
članov gospodinjstva ali drugi osebi, navedeni v prvem in drugem
odstavku 140. člena tega zakona (hišnik, sosed, sodelavec), pod
pogoji, navedenimi v tem členu, pisno sporočilo, naj bo določen dan
ob določeni uri v stanovanju oz. na svojem delovnem mestu, da sprejme
pisanje. Če vročitev sporočila iz prejšnjega odstavka na način,
določen v prejšnjem odstavku, ni mogoča, ga pusti vročevalec v hišnem
ali izpostavljenem predalčniku. Če vročevalec niti potem ne najde
tistega, ki naj bi mu pisanje vročil, ravna po 140. členu oz. 141.
členu tega zakona in velja, da je s tem vročitev opravljena.
Iz predloženih dokazov v spisu ni razvidno, da je v obravnavanem
primeru vročevalec ravnal v skladu z določbo 3. odstavka 142. člena,
saj je iz fotokopije vročilnice razvidno le, da je bil naslovnik dne
11.7.2003 obveščen o prispelem pismu - iz vročilnice pa ni razvidno,
da je vročevalec opravil ustrezne poizvedbe in pustil sporočilo o
tem, da naj bo naslovnik določen dan ob določeni uri v stanovanju, da
sprejme pisanje, pri odraslem članu njegovega gospodinjstva oz. pri
drugi osebi. Kljub temu, da takšnega sporočila vročevalec tožniku
očitno ni pustil pri odraslem članu njegovega gospodinjstva, je
naslednji dan, to je 12.7.2003, vročil pisanje njegovi hčerki.
Vročitev torej ni bila opravljena pravilno. Vročitev odraslemu članu
gospodinjstva je namreč dopustna šele potem, ko vročevalec kljub
obvestilu, kdaj bo pošiljko ponovno vročal naslovniku, ne bi našel
naslovnika. Če vročitev ni bila opravljena v skladu z določbami 142.
člena ZPP, je treba z izvedbo drugih dokazov preveriti, kdaj je
tožnik v resnici prejel sporno odločbo. Rok za vložitev tožbe pa v
takšnem primeru teče šele od dneva, ko je tožnik dokončno odločbo
prejel in ne od dneva, ko je bila odločba nepravilno vročena
odraslemu članu gospodinjstva - tožnikovi hčeri.
Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi podani, je pritožbeno sodišče
v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo,
razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje
v nov postopek.