Court determines labor court has jurisdiction over pension increase dispute between employee and employer.

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Delovno sodišče v

Kopru, Oddelek v Novi Gorici.

[JEDRO]

Po določbi 1. točke 1. odstavka 5. člena ZDSS je socialno sodišče

pristojno odločati v sporih s področja pokojninskega in invalidskega

zavarovanja. Ti spori so določeni v alineah pod 1. točko 1. odstavka

5. člena ZDSS in mednje spadajo tudi spori o pravici iz pokojninskega

in invalidskega zavarovanja. Vendar so pri tem mišljeni samo spori,

do katerih pride pri izvajanju določb ZPIZ. Ta zakon določa, katere

so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar pomeni,

da gre za neposreden spor iz zavarovalnega razmerja, v katerem je ena

od strank nosilec socialnega zavarovanja, druga stranka pa

zavarovanec. V primeru spora glede izvajanja določb navedenega zakona

med nosilcem socialnega zavarovanja in zavarovancem gre za socialni

spor v skladu z določbami 5. člena ZDSS. Ali je delavec delal na

delovnem mestu, za katerega se šteje zavarovalna doba s povečanjem,

se odloča v delovnem sporu, saj gre za posamično pravico med delavcem

in delodajalcem. Če bi tekel spor o izvajanju odločbe pokojninskega

in invalidsekga zavarovanja med nosilcem socialnega zavarovanja in

zavarovancem, pa bi bil tak spor skladno z 5. čl. ZDSS socialni spor.

Pri oblikovanju pojma socialnega spora namreč ne zadoščajo le

objektivni kriteriji, kot jih vsebuje 5. člen ZDSS, pač pa mora biti

podan tudi subjektivni element, kot ga določa 30. člen ZDSS, torej da

zavarovanec - upravičenec do pravic in dajatev iz sistema socialne

varnosti vloži tožbo zoper dokončno odločbo pristojnega organa, to je

javnopravnega nosilca posamičnega zavarovanja.

[OBRAZLOŽITEV]

To|nik je dne 16.6.2000 (datum priporočeno oddane pošiljke na kuverti

k list.št. 3 v spisu sodišča prve stopnje) pri Delovnem sodišču v

Kopru, Oddelek v Novi Gorici, vložil tožbo zoper svojega delodajalca

Republiko Slovenijo, Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana. V

njej navaja, da je dne 3.4.2000 prejel odločbo o tem, da je s

1.4.2000 postal delavec Policije in da se razporedi na delovno mesto

načelnika odseka - višji svetovalec, ki sta jo izdala minister za

notranje zadeve in generalni direktor policije. Zoper odločbo je

vložil ugovor, ker mu ni bila priznana pravica do štetja zavarovalne

dobe s povečanjem v skladu s 4. odstavkom 430. člena Zakona o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju, saj je imel na dan

uveljavitve tega zakona, to je 1.1.2000, več kot 25 let pokojninske

dobe in je delal na delovnem mestu, kjer se zavarovalna doba šteje s

povečanjem. Ugovor je bil z odločbo delodajalca z dne 25.5.2000

zavrnjen kot neutemeljen. Iz obrazložitve te odločbe je tožnik

izvedel, da naj bi mu dne 31.3.2000 prenehalo delovno razmerje na

Ministrstvu za notranje zadeve in da je s 1.4.2000 sklenil delovno

razmerje v Policiji ter bil skladno z določili 30. člena Zakona o

delavcih v državnih organih razporejen na delovno mesto, ki ustreza

njegovim znanjem in sposobnostim. Nadalje v tožbi navaja, da mu ni

nikoli prenehalo delovno razmerje v Ministrstvu za notranje zadeve po

njegovi volji, niti po Zakonu o delovnih razmerjih, saj za kaj takega

ni podlage, niti mu o prenehanju ali ponovni zaposlitvi ni bila

izdana nikakršna odločba. Tudi po 1.4.2000 opravlja enaka dela in

naloge kot pred tem, ne glede na to, da je naziv delovnega mesta

drugačen. Glede na vse navedeno meni, da bi mu morala biti priznana

pravica do štetja zavarovalne dobe s povečanjem kot do 1.4.2000, tudi

za naprej. Zahteva, da se mu od 1.4.2000 dalje prizna pravica do

štetja zavarovalne dobe s povečanjem tako, da se vsakih 12 mesecev

dejanskega dela šteje za 16 mesecev zavarovalne dobe ter nadalje, da

toženec plača ZPIZ-u Slovenije ustrezne prispevke.

Delovno sodišče v Kopru, Oddelek v Novi Gorici se je s sklepom št. Pd

92/2000, z dne 3.7.2000, izreklo za stvarno nepristojno ter po

pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu

sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnemu sodišču, ker je menilo,

da gre za spor iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, oziroma

za spor o tem, ali tožnik zaseda delovno mesto, na katerem se šteje

zavarovalna doba s povečanjem. Za tovrstne spore pa je po 1. točki 5.

člena Zakona o delovnih in socialih sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94)

pristojno socialno sodišče, stvarno in krajevno pristojno pa Delovno

in socialno sodišče v Ljubljani s sedežem v Ljubljani.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, pri katerem je zadeva

vpisana pod opr.št. Ps 1310/2000, z odstopom pristojnosti ni

soglašalo, ampak je na podlagi določb 1. odstavka 24. člena ter

1. odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št.

26/99 - 2/2004) z dopisom z dne 3.9.2004 sprožilo spor o

pristojnosti. Sprejelo je stališče, da ne gre za socialni spor,

kar pomeni, da glede na določbe 5. člena ZDSS ni podana pristojnost

socialnega sodišča, pač pa za spor iz 2. točke 4. člena ZDSS. Torej,

za spor o posamični pravici v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem

ter delodajalcem, za reševanje katerega je stvarno in krajevno

pristojno Delovno sodišče v Kopru, Oddelek v Novi Gorici. Predlagalo

je, da Višje delovno in socialno sodišče odloči o stvarni

pristojnosti.

Za odločanje v sporu je stvarno pristojno Delovno sodišče v Kopru,

Oddelek v Novi Gorici.

Po določbi 1. točke 1. odstavka 5. člena ZDSS je socialno sodišče

pristojno odločati v sporih s področja pokojninskega in invalidskega

zavarovanja; kateri pa so ti spori, je opredeljeno v alineah pod 1.

točko 1. odstavka 5. člena zakona. Med drugim so to spori o pravici

iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (1. alinea, 1. točka, 1.

odstavka 5. člena ZDSS). Vendar so pri tem mišljeni samo spori, do

katerih pride pri izvajanju določb zakona o pokojninskem in

invalidskem zavarovanju. Ta zakon določa, katere so pravice iz

pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kar pomeni, da gre za

neposreden spor iz zavarovalnega razmerja, v katerem je ena od strank

nosilec socialnega zavarovanja, druga stranka pa zavarovanec.

Posledično to pomeni, da če pride glede izvajanja določb navedenega

zakona med nosilcem socialnega zavarovanja in med zavarovancem do

spora, je tak spor v skladu z določbami 5. člena ZDSS socialni spor.

Zato pri oblikovanju pojma socialnega spora ne zadoščajo le

objektivni kriteriji, kot jih vsebuje 5. člen ZDSS, pač pa mora

biti podan tudi subjektivni element, kot ga določa 30. člen ZDSS.

Po tej določbi zavarovanec - upravičenec do pravic in dajatev iz

sistema socialne varnosti - vloži tožbo zoper dokončno odločbo

pristojnega organa, to je javnopravnega nosilca posamičnega

zavarovanja; konkretno za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

tožbo zoper dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje Slovenije. O upravičenosti posameznikov do pravic iz

sistema socialne varnosti se namreč odloča po posebnih upravnih

postopkih z upravno odločbo, ki jo izda v okviru izvrševanja z

zakonom podeljenih javni pooblastil posamezni pristojni nosilec

sistema socialne varnosti (javni zavod, javni sklad) ali organ

neposredne državne uprave (pristojno ministrstvo) kot oseba

javnega prava. Predmet spora torej izvira iz obveznega oz.

prostovoljnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja

(objektivni kriterij), stranke (subjektivni kriterij) tega spora

pa določa Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l.

RS, št. 106/99 z nadaljnjimi spremembami).

Ker torej v obravnavani zadevi - po doslej zbranih podatkih - ne

izhaja, da bi šlo za spor iz zavarovalnega razmerja - pokojninskega

in invalidskega zavarovanja med zavarovancem in prej navedenim

zavodom, ne gre za pristojnost socialnega sodišča v smislu določb 1.

točke 1. odstavka 5. člena ZDSS. V spornem primeru, v katerem gre,

kot že rečeno za spor med tožnikom - delavcem ter tožencem -

delodajalcem, ker le-ta, kot navaja tožnik v ugovoru na odločbo z

16.3.2000 (priloga A/6), v tej odločbi (priloga A/4) ni navedel, da

ima tožnik po 4. odstavku 430. člena ZPIZ/99 še nadalje pravico do

štetja zavarovalne dobe s povečanjem in v tožbi zahteva tudi, da

toženec plača ustrezne prispevke ZPIZ-u Slovenije, pa je glede na 2.

točko 4. člena ZDSS za odločanje pristojno delovno sodišče.

Zaradi obrazloženega je ob upoštevanju določb 1. odstavka 24. člena

in 1. odstavka 25. člena ZPP Višje delovno in socialno sodišče

sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Delovno sodišče v

Kopru, Oddelek v Novi Gorici.