Appeal dismissed; failure to answer summons within deadline warrants default judgment despite illness.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment ordering the tenant to vacate the property. The tenant failed to respond to the summons within the statutory 30-day period, despite being explicitly warned that non-compliance would result in a default judgment. The court ruled that the tenant's illness and social circumstances were irrelevant to the legal obligation to answer and could not justify the default judgment.
Legislator headnote
AI generated318.čl. ZPP; 353.čl. ZPP: A party's failure to respond to a summons within the prescribed time limit, after explicit warning of consequences, constitutes a valid ground for a default judgment, and personal health or social conditions do not exempt a party from this procedural obligation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO] V pozivu, naj na tožbo odgovori, je bil toženec izrecno opozorjen, kakšno posledico ima opustitev odgovora na tožbo ter tudi, da mora biti odgovor obrazložen. Tudi toženčeva bolezen in siceršnje socialno stanje namreč na odločitev ne moreta vplivati.
[OBRAZLOŽITEV] Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo odločilo, da se je toženec dolžan v 60 dneh izseliti iz stanovanjske hiše L.11, R. ter jo izročiti tožnici prosto njegovih stvari. Zoper sodbo se pritožuje toženec. Navaja, da se na tožbo, ki jo je prejel dne 26.03.2003, ni odzval, ker ne zaupa preveč v verodostojnost sodišča v N.. Pritožbi prilaga "anamnestično popisnico" centra za socialno delo iz leta 1970, iz katere naj bi bilo razvidno, kakšna oseba je tožnica, ki ga meče iz hiše. Sam je težak sladkorni bolnik, brezposelen in si ne more privoščiti niti stanovanja niti dostojnega življenja.
Pritožba ni utemeljena. Ker toženec v 30-ih dneh od prejema tožbe ni podal odgovora nanjo, je sodišče izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo. V pozivu, naj na tožbo odgovori, je bil toženec izrecno opozorjen, kakšno posledico ima opustitev odgovora na tožbo ter tudi, da mora biti odgovor obrazložen, ker se sicer šteje, da ni vložen. Ker toženec kljub takemu opozorilu odgovora ni podal, je to imelo za posledico (ob ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da so bili podani tudi vsi ostali pogoji iz 318.čl. Zakona o pravdnem postopku) izdajo sodbe, s katero je bilo tožencu naloženo, da se je dolžan iz tožničine stanovanjske hiše izseliti, ker za bivanje v njej nima nobenega pravnega naslova.
Tudi toženčeva bolezen in siceršnje socialno stanje, na kar opozarja v pritožbi, namreč na odločitev ne moreta v plivati. Po eni strani zato, ker ne gre za take pravno upoštevne okoliščine, ob obstoju katerih tožničin zahtevek za izpraznitev hiše ne bi bil utemeljen, po drugi strani pa, ker gre za zatrjevanje novih dejstev, zamudne sodbe pa se ne more izpodbijati zaradi nepopolne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353.čl. ZPP).