Appeal court quashes default judgment due to unclear factual basis and legal reasoning in property dispute.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court quashed the first-instance default judgment and remanded the case for a new decision. The appellant argued the lower court erred by issuing a default judgment without clear facts or legal basis, noting the defendant had not received the counterclaim. The court agreed that the judgment failed to specify which facts supported the claim or the legal grounds used, violating procedural requirements.
Legislator headnote
AI generatedArticle 339 paragraph 14 item 2 of the Civil Procedure Act; Article 354 of the Civil Procedure Act: A default judgment must clearly state the material facts and legal basis; failure to do so requires quashing and remittal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se zato izpodbijana sodba
r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v
novo odločanje.
[JEDRO]
V obravnavani zadevi iz zamudne sodbe oziroma njene
obrazložitve ni razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz
tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve
in na katero pravno podlago je svojo odločitev oprlo.
[OBRAZLOŽITEV]
Ker tožena stranka v 30-ih dneh od prejema tožbe nanjo ni
podala odgovora, je prvostopenjsko sodišče izdalo zamudno
sodbo, s katero je ugodilo zahtevku tožnikov (po nasprotni
tožbi) in toženi stranki naložilo, da je dolžna izstaviti
listino, s katero se bo tožeča stranka vknjižila kot
lastnica kleti št. 3 v izmeri 2,40 m2 na naslovu M. na
parceli št. 619/13 k.o. M. Odločilo je še, da je tožena
stranka dolžna tožeči stranki povrniti 40.228,00 SIT
pravdnih stroškov z zakonskimi zamudmini obrestmi od izdaje
sodbe dalje.
Zoper sodbo se pritožuje toženec po pooblaščenki.
Prvostopenjskemu sodišču očita bistveno kršitev postopka,
ker je zamudno sodbo izdalo, čeprav iz dejstev, ki so
navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
Elaborati etažne lastnine so se namreč izdelovali šele po
letu 1992, ko so posamezni stanovalci, imetniki stanovanjske
pravice, odkupili stanovanja in šele tedaj so stanovanja
dobila svoje številke, prav tako pa pripadajoče kleti.
Tožeča stranka ni predložila izpiska iz zemljiške knjige, iz
katerega bi izhajalo, da k stanovanju št. 3 pripada tudi
klet št. 3, ki naj bi jo v dobri veri, da je njena,
uporabljala že več kot 20 let. Kljub temu, da tožeča stranka
navaja, da je klet uživala vse od leta 1982, pa bi sodišče
moralo upoštevati, da je nasprotna tožba bila vložena v
tekoči pravdi zaradi izpraznitve iste kleti, ki jo je
sprožil M.S. in o kateri sodišče še ni odločalo. Tožba
zaradi priposestvovanja je torej vložena istočasno kot
odgovor na tožbo zaradi izpraznitve kleti. Tožnik je toženca
večkrat ustno pozval na izpraznitev kleti, 17.06.2002 pa
tudi pisno in šest mesecev kasneje vložil tožbo, ki se vodi
pod opr.št. 319/2002. Poleg tega je sodišče izdalo zamudno
sodbo, ne da bi bila toženi stranki pravilno vročena tožba v
odgovor, saj ima toženec v osnovni tožbi pooblaščenko,
katera pa poziv za odgovor na nasprotno tožbo ni prejela.
Pritožba je utemeljena.
Kljub temu, da gre v obravnavani zadevi za nasprotno tožbo,
ta procesna situacija sama po sebi ni ovira, da sodišče ne
more izdati zamudne sodbe. Sočasno z nasprotno tožbo je bil
v obravnavani zadevi vložen tudi odgovor na tožbo, iz
katerega izhaja, da v drugi pravdi D.J. terja od M.S.
izpraznitev kleti, vendar odgovor na tožbo v "osnovni"
pravdi po svoji vsebini ne predstavlja zanikanja tistih
dejstev, ki jih v tej pravdi zatrjuje tožnik in ki naj bi
imela za posledico priposestvovanje njegove lastninske
pravice na sporni kleti. Kljub temu pa je pritožbeno sodišče
moralo pritožbi ugoditi, saj tožbene trditve niso tako
jasne, da bi iz njih nedvomno sledila pravna posledica, ki
jo tožeča stranka z nasprotnim tožbenim zahtevkom
uveljavlja. Trditev tožeče stranke, da je sporno klet
priposestvovala, mora sodišče preizkusiti skozi tista pravno
pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico utemeljenost
tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine. V
obravnavani zadevi pa iz zamudne sodbe oziroma njene
obrazložitve ni razvidno, katera pravno pomembna dejstva iz
tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago svoje odločitve
in na katero pravno podlago je svojo odločitev oprlo. Ni
namreč jasno, kdaj naj bi priposestvovalna doba začela teči
in kdaj naj bi iztekla.
Sodbe sodišča prve stopnje tako ni mogoče preizkusiti, zato
je podana kršitev iz 14.tč. 2.odst. 339.čl. ZPP, kar je
imelo za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve
sodišču prve stopnje v novo odločanje (354.čl. ZPP).