Appeal dismissed; land registry entry rejected because co-ownership shares were not recorded in the land register at the time of request.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first-instance court's refusal to register specific co-ownership shares in a multi-unit building. The appellant purchased individual units and claimed a right to co-ownership shares in common areas, but the land registry could not record these shares because they were absent from the register at the time of the application. The court held that a formal requirement of land registry law mandates that an entry must be legally possible according to the existing register state, which was not met here.
Legislator headnote
AI generated148. člen Zakona o zemljiški knjigi; Vpis v zemljiško knjigo mora biti glede na obstoječe zemljiškoknjižno stanje mogoč, kar pomeni, da če so solastninski deleži v ročni knjigi izbrisani ali niso vpisani, se ne morejo vpisati v informatizirano knjigo brez popravila napake.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve
stopnje.
[JEDRO]
Formalna zahteva zemljiškoknjižnega prava je tudi ta, da
mora biti vpis v zemljiški knjigi glede na zemljiškoknjižno
stanje mogoč. Tej zahtevi pa v konkretnem primeru ni
zadoščeno. Glede na stanje v zemljiški knjigi ob vložitvi
predloga, vpis po stanju ni dovoljen, v zemljiški knjigi
solastninski deleži posameznih etažnih lastnikov niso
vpisani. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča
pravilna, ko je v tem obsegu, ko je predlagatelj zahteval,
da se vpiše točno določen solastninski delež ob nakupu
posameznih fizičnih delov stavbe, na skupnih prostorih,
delih, napravah in zemljišču večstanovanjske hiše, predlog
zavrnilo.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugovor
udeleženca kot neutemeljen zavrnilo in sklep
zemljiškoknjižne referentke Dn št. z dne 01.07.2004 v
napadenem delu, v točki II izreka, potrdilo.
Udeleženec se je zoper tak sklep pritožil, uveljavlja vse
pritožbene razloge ter pritožbenemu sodišču predlaga, da
sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje
prvostopenjskemu sodišču. Dejstvo je, da je udeleženec kupil
posamezne dele stavbe in solastninski delež na skupnih
prostorih, delih in napravah poslovne stavbe vpisane v
vložek št. 468 k.o. O. in se do kupljenega solastninskega
deleža vknjižil. Zatem je posamezne dele stavbe in
sorazmerne solastninske deleže na poslovni stavbi kot celoti
prodal, vse je bilo v redu do predmetne vknjižbe, ko je
sodišče zavrnilo vknjižbo pri solastninskem deležu z
ugotovitvijo, da v informatizirani zemljiški knjigi
solastnina ne obstoji, pač pa je vknjižena na vsakokratnega
lastnika posameznega dela stavbe. V ročno vodeni zemljiški
knjigi je bilo stanje drugačno, nobenega akta pa ni sodišče
izdalo, iz katerega bi izhajalo, da so solastnikom odvzeti
že vknjiženi solastninski deleži. Pri prenosu podatkov iz
ročne v informatizirano zemljiško knjigo bi sodišče moralo
prepisati lastništvo in ne ustvarjati kaj drugega. Sedanja
vknjižba v korist vsakokratnega lastnika do 0/0 oziroma
drugih do deleža 1/1 nima osnove. Sodišče ne postopa niti po
lastnih sklepih kot na primer Dn št.. Ugotovitev sodišča, da
je potreben za vknjižbo solastninskih deležev sporazum, pa
bi narekovala, da mora zemljiška knjiga pozvati solastnike
naj ga predložijo, tega ni storila.
Pritožba ni utemeljena.
Etažna lastnina je lastnina na posameznem fizičnem delu
stavbe in je z njo povezana solastnina na skupnih prostorih,
delih, napravah in zemljišču večstanovanjske stavbe.
Solastninske deleže posameznih etažnih lastnikov na teh
skupnih prostorih, delih, napravah in zemljišču
večstanovanjske stavbe določijo etažni lastniki s pogodbo. Z
lastninsko pravico na posamezni enoti se seveda prenese tudi
solastninska pravica na skupnih prostorih..., in se ta
solastnina tudi vpisuje v korist vsakokratnih etažnih
lastnikov. Toda formalna zahteva zemljiškoknjižnega prava je
tudi ta, da mora biti vpis v zemljiški knjigi glede na
zemljiškoknjižno stanje mogoč. Tej zahtevi pa v konkretnem
primeru ni zadoščeno. Glede na stanje v zemljiški knjigi ob
vložitvi predloga, vpis po stanju ni dovoljen (148. čl.
Zakona o zemljiški knjigi-1 - ZZK-1), v zemljiški knjigi
solastninski deleži posameznih etažnih lastnikov niso
vpisani. Zato je odločitev prvostopenjskega sodišča
pravilna, ko je v tem obsegu, ko je predlagatelj zahteval,
da se vpiše točno določen solastninski delež ob nakupu
posameznih fizičnih delov stavbe, na skupnih prostorih,
delih, napravah in zemljišču večstanovanjske hiše, predlog
zavrnilo. V konkretnem primeru se glavna knjiga zemljiške
knjige vodi kot centralna informatizirana baza, ter ti vpisi
nadomeščajo vpise v dosedanje ročno vodene zemljiškoknjižne
vložke (1. in 3. odst. 175. čl. ZZK-1), kot je to pravilno
poudarilo že prvostopenjsko sodišče. Pritožnik sicer
pravilno poudarja, da mora stanje v elektronski zemljiški
knjigi glede tistih podatkov, za katere je zemljiška knjiga
izvorna evidenca, izražati tudi stanje v ročni zemljiški
knjigi (enako 3. čl. Uredbe o naložitvi in vodenju zemljiške
knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi
podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra -
Ur.l. RS št. 42/2001). Če pride do napake, se napake glede
na določbo 200. in 201.čl. ZZK-1 popravijo v postopku
popravljanja pomotnega vpisa, vendar tudi v izpodbijanem
sklepu ni ugotovljeno, da bi bilo stanje v ročni zemljiški
knjigi drugačno in so tudi trditve pritožnika v tej smeri le
navržene. Neutemeljeno pritožbo je zato sodišče druge
stopnje zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep ter hkrati
dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (2.tč. 3.odst.
161.čl. ZZK-1).