Appeal allowed; intermediate ruling on compensation amount invalid as it lacks legal basis under ZPP and ZNP.

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep r a z v e l j a v i

in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Višina odškodnine ne more biti predmet vmesne odločbe v

smislu 315. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP, saj se vmesno

odločbo izda le v primeru, če je sporna tako podlaga kot

višina tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela

za odločbo. Z izpodbijanim sklepom pa sodišče ni odločilo o

podlagi, temveč o višini zahtevka in to ne v dajatveni,

temveč v ugotovitveni obliki.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo,

da znaša vrednost nepremičnin, ki so predmet tega

razlastitvenega postopka, 153.579.878,00 SIT.

Zoper odločitev se pritožujeta obe stranki.

Predlagateljica postopka v pritožbi navaja, da se je sodišče

pri določitvi vrednosti nepremičnin oprlo na izvedeniško

mnenje cenilke M.M. z dne 14.01.2002 in revalorizacijo z dne

14.07.2003 kljub temu, da je predlagateljica na samo

izvedeniško mnenje podala številne pripombe, ki pa jih

sodišče ni upoštevalo. Pri teh pripombah zato še vedno

vztraja in se v izogib ponovnemu navajnju nanje sklicuje.

Opozarja na velika razhajanja med posameznimi cenitvami, do

katerih prihaja zaradi različnih strokovnih pristopov

vrednotenja nepremičnin. Meni, da je sodišče nepopolno

ugotovilo dejansko stanje v njeno škodo in zato izdalo

nezakonit sklep.

Nasprotna udeleženca pa v pritožbi, vloženi po pooblaščenki,

na prvem mestu opozarjata, da sodišče za izdajo vmesnega

sklepa ni imelo pooblastil v Zakonu o nepravdnem postopku

(ZNP) in v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče lahko

vmesno sodbo izda le v primeru, če je tožena stranka

izpodbijala tako podlago kot tudi višino tožbenega zahtevka,

pa je glede podlage stvar zrela za odločbo. V danem primeru

je sodišče z vmesnim sklepom odločalo o okoliščinah, ki

vplivajo na višino zahtevka, ne pa na njegov temelj. Sodišče

je ugotovilo vrednost nepremičnin na dan 17.12.2003, čeprav

je bila cenitev izdelana že julija 2003 in ni upoštevalo

nikakršne revalorizacije. Izpodbijani sklep pa bo onemogočil

tudi nadaljnjo revalorizacijo do zaključka tega postopka, ko

bo sodišče odločalo o višini odškodnine za razlaščeno

nepremičnino, ki jo bo plačala predlagateljica. Pritožba pa

še navaja, da sta nasprotna udeleženca upravičena do take

odškodnine, s katero si bosta lahko zagotovila drugo

enakovredno nepremičnino, zato bi v odškodnino morala biti

zajeta tudi hortikultura oziroma rastlinje na zemljišču.

Pritožbi sta utemeljeni.

Tožena stranka utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje

niti v procenih predpisih (ZPP in ZNP) niti v Zakonu o

stavbnih zeljiščih (ZSZ) ni imelo podlage za izdajo

izpodbijanega sklepa. Predmet tega nepravdnega postopka je

razlastitev nepremičnin, last nasprotnih udeležencev, zato

bo v zvezi s tem izdana konstitutivna odločba, kar pa med

udeleženci postopka, kot to navaja prvostopenjsko sodišče v

obrazložitvi svojega sklepa, ni sporno. Razlastitev pa ima

za posledico, da mora razlastitveni upravičenec lastniku

zagotoviti drugo enakovredno nepremičnino ali plačati

odškodnino. Višina odškodnine pa ne more biti predmet vmesne

odločbe v smislu 315.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP, saj se

vmesno odločbo izda le v primeru, če je sporna tako podlaga

kot višina tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar

zrela za odločbo. Le v takem primeru sodišče, če je to

smotrno, izda najprej odločbo samo o podlagi zahtevka. Z

izpodbijanim sklepom pa sodišče ni odločilo o podlagi,

temveč o višini zahtevka in to ne v dajatveni, temveč v

ugotovitveni obliki. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa

sicer izhaja, da ga je sodišče izdalo zato, ker je

predlagateljica pripravljena zagotoviti nasprotni udeleženki

nadomestno nepremičnino in naj bi ji sklep sodišča služil

kot podlaga za nadaljnja dogovarjanja o nadomestni

nepremičnini, vendar ta svoj dejanski interes ne more

uresničevati v sodnem postopku, saj mora biti odločba

sodišča rezultat pravnega (in ne ekonomskega) interesa

udeležencev postopka.

Pritožbeno sodišče je že zato moralo sklep sodišča prve

stopnje razveljaviti, ne da bi se spustilo v presojo

utemeljenosti ostalih pritožbenih navedb nasprotnih

udeležencev in v vsebinsko obravnavanje pritožbe

predlagateljice (3.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP).